Trebnje. Malo mesto-velika vas. Če bi ljudem pred vrata prinesel zastonj za jest pa za pit, se ne bi sprehodil čez prag, kamoli da bi prišli v park na domače dobrote in kuhančka. Nee, dajmo raje sedet v svojih foteljih in jokat kako je Trebnje mrtvo in kako se nič ne dogaja. Folk kmečki ali kaj naj rečem.
Saj drugače je tale bazar kar vredu izpadel. Normalen folk, prijetno vzdušje, druženje v parku na sončen sobotni dan.
Še dva dni do izteka tega leta.
sobota, 29. december 2012
nedelja, 23. december 2012
Holidays
Sem Gašper in imam zjeban dnevno-nočni cikel. Še en teden je do konca leta 2012 in ne vem, kje bom preživel silvestrovo. Ta teden bo fajn ker bom končno v enem šusu videl vse tri dele Gospodarja prstanov. Ta teden bom žrl kot prašič (količinsko, ne načinovno). Prazniki, pa te fore. Ta teden bom poskušal tudi čimbolj izkoristiti za preživljanje časa pred knjigami. In ta teden, še zadnjič to leto, grem na Mi2, tokrat v Ljubljano. Sicer nimam družbe, ampak jbg, kaj ti bo torba, če maš kolo. Sem Gašper in preživel sem konec sveta.
nedelja, 9. december 2012
Obujanje spominov
Zakaj se je dobro vračat v Trebnje? Čeprav je shithole, še zmeraj ostaja tisti feeling, da boš, čeprav greš v Evropo, pristal bodisi pri uničevanju koša za smeti bodisi da boš ob šiši in teranu reševal first worlds problem in gledal grozljivke. Ampak še enkrat, jaz sem tako preveč navezan na spomine. Raje se silim da se vračam v preteklost kot pa da bi objel sedanjost.
Pa saj drugače ni tako slabo. Bedno je, ker bom moral čakati do konca meseca na filmski maraton Gospodarja prstanov. Trije film, dodatni prizori, enajst ur in pol. Končni užitek za pravega LOTR g33ka.
Jbg. Važno je da grem v ponedeljek na Motörhead! :D
Pa saj drugače ni tako slabo. Bedno je, ker bom moral čakati do konca meseca na filmski maraton Gospodarja prstanov. Trije film, dodatni prizori, enajst ur in pol. Končni užitek za pravega LOTR g33ka.
Jbg. Važno je da grem v ponedeljek na Motörhead! :D
sobota, 8. december 2012
I hate snow
Ko bom velik bom živel v stanovanju in ne bom imel dvorišča. Zakaj? Ker mi grejo na falus ljudje, ki medtem, ko pada sneg, veselo sedijo pred računalnikom in na facebooku veselo pišejo kako se divijo nad belo nadlogo, ki pada z neba. Ko bi držali lopato in počistili dvorišče, ne verjamem da bi bili tako navdušeni nad snegom.
Ja, tečen sem ker je nebo nasralo dobrih trideset centimetrov snega in sem moral zgodaj vstat, čeprav me kuha vročina in me v ponedeljek čaka koncert Motörhead. Jebiga.
Ja, tečen sem ker je nebo nasralo dobrih trideset centimetrov snega in sem moral zgodaj vstat, čeprav me kuha vročina in me v ponedeljek čaka koncert Motörhead. Jebiga.
četrtek, 29. november 2012
Kurc gleda ALI penis opazuje
"Kurc te gleda" si mrmram pred spanjem, sem dojel. Sem spet poslušal pridigo da se preveč sekiram za določene osebke, pa da se prej niti ne vprašam, če ti osebki hočejo, da se sekiram zaradi njih. Pa sem se res malo vprašal, pa ugotovil, da se res za brezveze. Imeli smo, kar smo imeli, ups and downs, porabil spomine namest wc papirja, šli naprej. Nekateri z željo, da se obdobje ne bi končalo. Nekateri bolj polni sebe in hkrati prazni. Jebeni hipsterji. Tako želijo biti drugačni, da so že mainstream.
Jaz sem pa še zmeraj isti kot sem bil nekoč. Ponosen sem na to. Poln napak, ampak se ne spreminjam na pet minut, da bi zlezel v rit vsakemu, ki pride mimo.
Drugače smo bili danes na placu. Pač, neverjetno je bilo, nek tip se je šel jam session z Majo, in ne samo, da je delal neverjetne stvari na kitari, zraven je metal iz sebe taka besedila, da sem samo sedel in poslušal. Fasciniran.
In ja, verjetno spet preveč jokcam nad tem nepoštenim svetom. Sam jbg, važno da grem v soboto v Cvetličarno in da grem v ponedeljek s Špelo ko si bo dala tatu delat in mogoče še lučke gledat ko jih bodo prižgali. In to je tisto, kar šteje.
Tears for remembrance, and tears for joy,
Tears for somebody not this lonely boy.
Out in the madness, the all seeing eye,
Flickers above us, to light up the sky.
(Iron maiden:Remember tomorrow)
Jaz sem pa še zmeraj isti kot sem bil nekoč. Ponosen sem na to. Poln napak, ampak se ne spreminjam na pet minut, da bi zlezel v rit vsakemu, ki pride mimo.
Drugače smo bili danes na placu. Pač, neverjetno je bilo, nek tip se je šel jam session z Majo, in ne samo, da je delal neverjetne stvari na kitari, zraven je metal iz sebe taka besedila, da sem samo sedel in poslušal. Fasciniran.
In ja, verjetno spet preveč jokcam nad tem nepoštenim svetom. Sam jbg, važno da grem v soboto v Cvetličarno in da grem v ponedeljek s Špelo ko si bo dala tatu delat in mogoče še lučke gledat ko jih bodo prižgali. In to je tisto, kar šteje.
Tears for remembrance, and tears for joy,
Tears for somebody not this lonely boy.
Out in the madness, the all seeing eye,
Flickers above us, to light up the sky.
(Iron maiden:Remember tomorrow)
sobota, 17. november 2012
Sunčan dan
Tako, spet se mi je nabralo dost stvari, o katerih bi lahko pisal, čeprav vem, da jih zaradi moje lenobe pol ne bo omenjenih v tem zapisku.
Pač minil je še en teden v Ljubljani, kot ponavadi. Fakulteta še stoji, vaj že skoraj dva tedna nismo imeli, v domu je fajn. Navdiha za pisanje pesmi še zdaj nisem dobil. Bo že prišel nazaj.
In sem pri stvareh ki me motijo.
-V petek ko sem se vračal iz btcja, sem na troli zasledil čefurski podmladek. In z besedo "čefurski" ne mislim na splošno priseljence iz bivših držav stare Juge, ker zame oznaka čefur pomeni stanje duha. Ker poznam kar nekaj Slovencev, ki se hkrati trudijo biti čefurji. Pač vsakomur svoje. No, ti pamži včeraj na avtobusu niso imeli več kot deset let (ali pa so samo degenerirani :P). Vseeno pa sta dva sŁatka maŁa frajerčka med podajanjem strokovnega mnenja o ritih in joškah svojih sošolk (Hmm, a pri desetih letih puncam sploh že rastejo?) že ponosno razkazovala cigaret v ustih. Instanten dvig pritiska zagotovljen. Dudo naj si vtakne v usta, pogovarja naj se pa o lego kockah pa o tem če si že zna sam vezalke zavezat.
Obenem pa se je treba vprašati, kaj mlade (kako je zabavno pri dvajsetih govoriti o mladih :P) pripravi do takega obnašanja. Ali je res to vpliv medijev, ali pa smo morda mi, prejšnja generacija "mladih" tista, ki s svojim obnašanjem dajemo vzor novim generacijam? O tem bi se lahko razvila debata.
-Druga stvar, ki odnese pokrov so ljudje, ki jim je očitno v življenju zelo dolgčas. Tako zelo dolgčas, da si za kratek čas izmišljujejo razne zgodbice o ljudeh, ki jih ne poznajo. Očitno to počasi postaja nacionalni šport. Pač folk ki to dela, naredite človeštvu uslugo pa si jezik odrežite. Res, nekateri imamo že brez takih izmečkov dovolj problemov. Sam jbg, taki degeneriranci očitno ne uvidijo tega. Poden družbe ali nekaj takega.
-Ljudje, ki mislijo da imajo oni zmeraj prav in posplošujejo stvari samo da bi zmagali v argumentu.
In to je to. Danes je sobota, zunaj sonce nabija, treba je kaj naredit po in okoli hiše.
Pač minil je še en teden v Ljubljani, kot ponavadi. Fakulteta še stoji, vaj že skoraj dva tedna nismo imeli, v domu je fajn. Navdiha za pisanje pesmi še zdaj nisem dobil. Bo že prišel nazaj.
In sem pri stvareh ki me motijo.
-V petek ko sem se vračal iz btcja, sem na troli zasledil čefurski podmladek. In z besedo "čefurski" ne mislim na splošno priseljence iz bivših držav stare Juge, ker zame oznaka čefur pomeni stanje duha. Ker poznam kar nekaj Slovencev, ki se hkrati trudijo biti čefurji. Pač vsakomur svoje. No, ti pamži včeraj na avtobusu niso imeli več kot deset let (ali pa so samo degenerirani :P). Vseeno pa sta dva sŁatka maŁa frajerčka med podajanjem strokovnega mnenja o ritih in joškah svojih sošolk (Hmm, a pri desetih letih puncam sploh že rastejo?) že ponosno razkazovala cigaret v ustih. Instanten dvig pritiska zagotovljen. Dudo naj si vtakne v usta, pogovarja naj se pa o lego kockah pa o tem če si že zna sam vezalke zavezat.
Obenem pa se je treba vprašati, kaj mlade (kako je zabavno pri dvajsetih govoriti o mladih :P) pripravi do takega obnašanja. Ali je res to vpliv medijev, ali pa smo morda mi, prejšnja generacija "mladih" tista, ki s svojim obnašanjem dajemo vzor novim generacijam? O tem bi se lahko razvila debata.
-Druga stvar, ki odnese pokrov so ljudje, ki jim je očitno v življenju zelo dolgčas. Tako zelo dolgčas, da si za kratek čas izmišljujejo razne zgodbice o ljudeh, ki jih ne poznajo. Očitno to počasi postaja nacionalni šport. Pač folk ki to dela, naredite človeštvu uslugo pa si jezik odrežite. Res, nekateri imamo že brez takih izmečkov dovolj problemov. Sam jbg, taki degeneriranci očitno ne uvidijo tega. Poden družbe ali nekaj takega.
-Ljudje, ki mislijo da imajo oni zmeraj prav in posplošujejo stvari samo da bi zmagali v argumentu.
In to je to. Danes je sobota, zunaj sonce nabija, treba je kaj naredit po in okoli hiše.
sreda, 14. november 2012
Izguba
Zdi se mi, da sem nekje izgubil svoj navdih. Se mi zdi da bi se to lahko zgodilo nekje med nekim zaspanim jutrom in sedenjem v parku. V vsakem primeru pa mi ne uspe spravit skupaj niti dveh smiselno povezanih vrstic. Saj ne, da sem bil prej kakšen naslednik Prešerna, samo vseeno me malo skrbi, kaj se je zgodilo.
ponedeljek, 12. november 2012
Nimam pojma, kako naj dam naslov tej objavi. Res ne. Prazna glava. Tabula rasa.
Minil je še en vikend, ki se je začel super, končal pa malo bolj klavrno.
V petek je imela Maja v Novi gorici koncert, in ja,, kot da ne bi imel nič za deati za faks sem se seveda odzval vabilu. Večer je bil super, od glasbe, do družbe. Pač, užitek od začetka do konca, s kančkom izpovedovanja, do igranja kaledonta s pisanjem na list papirja.
Pol je bila pa seveda v soboto cela štala ker se je moj želodec odločil imet zabavo v stilu Project X. Hvalabogu sem vse zadržal v sebi, samo vseeno se je situacija umirila šele v nedeljo zjutraj.
V nedeljo pa standard, spati do kosila, zabiti par ur pred računalnikom, oditi v Ljubljano, druženje s cimri. Vrhunec večera je bil pa absolutno, ko so punce iz slavnega tretjega nadstropja ob pol enih ponoči kuhale večerjo za nas, uboge shirance.
"Obrnil" sem Diablo 3. In iskreno rečeno, me je špil razočaral. Pač, ne vem ali je bila dvojka res tako brutalna, ali pa so trojko naredili prilagojeno za ljudi s posebnimi potrebami. Ker da med samim špilom umrem zgolj trikrat (od tega je bila ena smrt izključno krivda laga, o čemer sem se že razpisal), in da zadnjega šefa pokončam v dobrih treh minutah, je to zame znak zelo olajšanega špila.
Toliko o vikendu. Za nedeljo pride ponedeljek, in današnji se je že začel z dežjem, kar ne obeta nič dobrega, sploh če so naši vrli vremenarji dejansko zadeli pravilno napoved in bo padalo še cel dan. Samo dež ali ne, danes je ponedeljek in ponedeljek je dan za vaje! Komaj že čakam večer, da se zapremo v naš plac in igramo celo noč. Sploh danes, ko naj bi zaigrali fuc*ing Refuse resist od Sepulture! :D
Tako, toliko o vikendu.
P.S. Prilezel sem do pete faze, s tem da včasih pred spanjem zlezem nazaj do četrte oziroma včasih celo na tretjo. Jebiga.
Dopolnila:
-nedeljsko popoldne je vsebovalo tudi notranje čiščenje (upam, da učinkovito) očetovega in maminega avta.
-nedeljsko večerno druženje je potekalo povsem brez alkohola
-"Celo noč" dejansko ne pomeni, da igramo od sedmih zvečer do šestih zjutraj, ampak prej od sedmih zvečer do enajstih zvečer.
-ta objava je originalno nastala na Filozofski fakulteti, medtem ko sem čakal na začetek predavanj
-če si en petek zamislim da nimam nič delati za faks, še ne pomeni da imam to v glavi ves čas
.-žalostno je, zaradi katerih ljudi čedalje večkrat razmišljam, da bi nehal pisat tale blog, samo zato ker vse vzamejo dobesedno, to potem še izkrivijo da potrdijo svoja neupravičena sumničenja in me potem napadajo. Noben nobenega ne sili, da bere moje objave, resno.
V petek je imela Maja v Novi gorici koncert, in ja,, kot da ne bi imel nič za deati za faks sem se seveda odzval vabilu. Večer je bil super, od glasbe, do družbe. Pač, užitek od začetka do konca, s kančkom izpovedovanja, do igranja kaledonta s pisanjem na list papirja.
Pol je bila pa seveda v soboto cela štala ker se je moj želodec odločil imet zabavo v stilu Project X. Hvalabogu sem vse zadržal v sebi, samo vseeno se je situacija umirila šele v nedeljo zjutraj.
V nedeljo pa standard, spati do kosila, zabiti par ur pred računalnikom, oditi v Ljubljano, druženje s cimri. Vrhunec večera je bil pa absolutno, ko so punce iz slavnega tretjega nadstropja ob pol enih ponoči kuhale večerjo za nas, uboge shirance.
"Obrnil" sem Diablo 3. In iskreno rečeno, me je špil razočaral. Pač, ne vem ali je bila dvojka res tako brutalna, ali pa so trojko naredili prilagojeno za ljudi s posebnimi potrebami. Ker da med samim špilom umrem zgolj trikrat (od tega je bila ena smrt izključno krivda laga, o čemer sem se že razpisal), in da zadnjega šefa pokončam v dobrih treh minutah, je to zame znak zelo olajšanega špila.
Toliko o vikendu. Za nedeljo pride ponedeljek, in današnji se je že začel z dežjem, kar ne obeta nič dobrega, sploh če so naši vrli vremenarji dejansko zadeli pravilno napoved in bo padalo še cel dan. Samo dež ali ne, danes je ponedeljek in ponedeljek je dan za vaje! Komaj že čakam večer, da se zapremo v naš plac in igramo celo noč. Sploh danes, ko naj bi zaigrali fuc*ing Refuse resist od Sepulture! :D
Tako, toliko o vikendu.
P.S. Prilezel sem do pete faze, s tem da včasih pred spanjem zlezem nazaj do četrte oziroma včasih celo na tretjo. Jebiga.
Dopolnila:
-nedeljsko popoldne je vsebovalo tudi notranje čiščenje (upam, da učinkovito) očetovega in maminega avta.
-nedeljsko večerno druženje je potekalo povsem brez alkohola
-"Celo noč" dejansko ne pomeni, da igramo od sedmih zvečer do šestih zjutraj, ampak prej od sedmih zvečer do enajstih zvečer.
-ta objava je originalno nastala na Filozofski fakulteti, medtem ko sem čakal na začetek predavanj
-če si en petek zamislim da nimam nič delati za faks, še ne pomeni da imam to v glavi ves čas
.-žalostno je, zaradi katerih ljudi čedalje večkrat razmišljam, da bi nehal pisat tale blog, samo zato ker vse vzamejo dobesedno, to potem še izkrivijo da potrdijo svoja neupravičena sumničenja in me potem napadajo. Noben nobenega ne sili, da bere moje objave, resno.
petek, 2. november 2012
Drug theories: Detox
The worst part at being on drugs is, when you are already addicted, and they send you to rehab. They tie you on the bed, you cannot move, and the lack of drug in your body is painful as hell. You cannot breath, your chest hurts, your heart is racing like a horse, you become paranoid...
(again, all this drug talk is just a metaphore)
Black sabbath: Paranoid
(again, all this drug talk is just a metaphore)
Black sabbath: Paranoid
sobota, 27. oktober 2012
Sobota pač.
Ko imam preveč časa in premalo idej, kaj naj delam, se spravim brat svoje stare miselne umotvore.
Točno dve leti nazaj sem za zelo posebno osebo napisal tele vrstice.
PRIJATELJSTVO (27.oktober 2010)
Točno dve leti nazaj sem za zelo posebno osebo napisal tele vrstice.
PRIJATELJSTVO (27.oktober 2010)
Počasi pojdi skoz' življenje
da če slučajno spotakneš se,
jaz bom tam, da ujamem te.
Do takrat bom taval okoli,
a le če ti boš tavala z mano.
tako bova, prijateljica moja,
lahko ujela drug drugega.
*ker to je PRAVO prijateljstvo*
Sam dve leti nazaj je bilo vse enostavno.
VSTANI
To so samo tvoje oči,
samo ti gledaš z njimi.
To je le tvoje srce,
ki le zate bije.
Živel si, še preden je
v življenje prišla ti Ona.
Življenje teklo bo dalje,
čeprav Ona je izginila.
Če kdo te zapusti,
verjemi, ti na boljšem si.
Imel ne boš nikoli,
kar ne pripada tebi.
In tisto, kar ti pripada,
vedno znova se k tebi
vrača.
Ne žaluj za osebo,
ki ji zate mar ni bilo.
Poberi se, vzemi vse,
kot da šlo je za slabe
sanje.
Čas le enkrat se odvrti,
nikoli več nazaj ga ni.
Bilo je včeraj, je danes,
jutri bo.
Ne obžaluj trenutkov, vsi
štejejo.
Poberi se iz prahu,
nasmehni se,
sreča sledila ti bo sama
od sebe.
TOTAL CHECK
Pozabljene sanje, zbledeli
spomini.
Stvari v prahu pozabljene.
Vsi ugovori so utišani.
Misli ne sledijo, kot bi
morale.
Ponižuješ vse brez
pomisleka.
Zdaj le to me zanima,
od kje ti pravica, da
igraš se Boga?
STRAH
Kot lutka obnašaš se,
kot prazna lupina gledaš
me.
Delaš vse stvari le še iz
navade,
nobena nova stvar te ne
popade.
Besede brez čustev,
dejanja brez strasti.
Hladna hodiš ob meni,
daješ mi misliti.
Počasi, potiho odnaša te
proč,
dneve sreče prekrila je
noč.
VINO
Pridruži se mi, tvoj obraz je nasmejan.
Partner v zločinu, okus mi je poznan.
Vzameš me zase, jaz tebe si lastim,
zjutraj pa z neznanko se zbudim.
torek, 23. oktober 2012
Popoldne v parku.
Občutek osamljenosti, ko se zbudim. Trenutek kasneje mi v glavo udarijo vse napake včerajšnjega dne.
Včeraj sem se zbudil bolj srečen.
Danes pa hodim okoli, si vrtim stare pesmi, se spominjam poletja, ki ga ni več. Ostal je le glavobol, napol pokajen zvitek in odpadlo listje v parku.
In dnevi so vse krajši.
Zgodba se je končala. Jaz pa še kar ostajam na zadnji strani in jo prebiram, znova in znova.
Tu v parku je že tako hladno, da se mi roke tresejo med pisanjem. Ali pa je krivo kaj drugega.
Nekoč si mi dala navdih za to pesem. Zdaj pa navdiha ni več, odšel je s tabo. Vse je odšlo. Tuesday is gone with the wind.
PLESALKA
Včeraj sem se zbudil bolj srečen.
Danes pa hodim okoli, si vrtim stare pesmi, se spominjam poletja, ki ga ni več. Ostal je le glavobol, napol pokajen zvitek in odpadlo listje v parku.
In dnevi so vse krajši.
Zgodba se je končala. Jaz pa še kar ostajam na zadnji strani in jo prebiram, znova in znova.
Tu v parku je že tako hladno, da se mi roke tresejo med pisanjem. Ali pa je krivo kaj drugega.
Nekoč si mi dala navdih za to pesem. Zdaj pa navdiha ni več, odšel je s tabo. Vse je odšlo. Tuesday is gone with the wind.
PLESALKA
Sedi pri oknu in čaka,
Čaka, da jo spet zagleda.
Da pride spet, da pleše
In poje, njemu v veselje.
V ušesih odmeva zvok,
Pred očmi spomini slik.
Nič več ne uživa v lepoti,
Zdaj le čaka v samoti.
Plesala je le njemu v veselje,
Ko v njej je raslo hrepenenje
Po tujih mestih, drugih ljudeh,
In v njej počasi zamiral je smeh.
Brez slovesa je odšla,
Zlomljenega je pustila.
Da drugim plesala bi in pela,
Saj le tako je lahko zares živela.
On pa sedi pri oknu in čaka,
Čaka, da jo spet zagleda.
Da pride spet, da pleše
In poje, njemu v veselje.
ponedeljek, 22. oktober 2012
O ljubezni in partnerstvu
"Nič ni večno. Narava je tako narejena. Enako je tudi v odnosih. Entropija je prisotna povsod z razlogom. Znanstveno je dokazano, da zaljubljenost mine v vseh odnosih najkasneje v 18 mesecih. Ko se partnerji zares spoznajo, torej kaj stoji odzadaj za make up-om na ženski in za lažno službo in napihnjenimi mišicami in avtom na lizing, se prične razočaranost. Razočaranost je premo sorazmerna s spoštovanjem. Ko pa začne padati spoštovanje, začne padati "ljubezen" oz. interes ter motivacija za nadaljnji odnos s to osebo.
Tako je narava narejena in prav je tako. Ni bilo mišljeno, da dva partnerja ostaneta skupaj vse življenje. Geni se morajo mešati, nivo variacij se ne sme zmanjšati. Moški smo programirani, da moramo v svojem življenju oploditi čimveč samic, ženske pa, da si izberejo najboljšega samca. Obojni iz istega razloga. Zagotavljanje čimvečih možnosti za (čimboljše) nasledstvo. Problem je nastal zadnjih 200.000 nekaj let, ko se je začel razvijati razum in je vse postavil na glavo oz. zadeve zakompliciral. V živalskem svetu je bilo vse tako lepo. Tako preprosto."
Matic Bigec
Tako je narava narejena in prav je tako. Ni bilo mišljeno, da dva partnerja ostaneta skupaj vse življenje. Geni se morajo mešati, nivo variacij se ne sme zmanjšati. Moški smo programirani, da moramo v svojem življenju oploditi čimveč samic, ženske pa, da si izberejo najboljšega samca. Obojni iz istega razloga. Zagotavljanje čimvečih možnosti za (čimboljše) nasledstvo. Problem je nastal zadnjih 200.000 nekaj let, ko se je začel razvijati razum in je vse postavil na glavo oz. zadeve zakompliciral. V živalskem svetu je bilo vse tako lepo. Tako preprosto."
Matic Bigec
sobota, 20. oktober 2012
Nočno razmišljanje.
Ko se sredi noči zazreš v zvezde in ugotoviš, kako majhen si in kako nepomembno je, kakšne barve bodo nogavice, ki si jih boš zjutraj navlekel vase.
ponedeljek, 15. oktober 2012
Nov teden, nova razmišljanja
Tako. Še en siv, mrzel in vlažen ponedeljek. Dnevi so čedalje bolj podobni drug drugemu, tako da se človeku zdi, kot da čas stoji na mestu. Ali nekaj takega. Preveč megle izgleda da človeku škodi.
Škif. Ta beseda, ki označuje policiste, mi je zelo všeč. No, včeraj so me prvič ustavili škifi. In čeprav sem imel seveda 0,0 (pameten voznik pa te fore) je veeeno zelo neprijeten občutek, ko ti nekdo pomoli frulico pred usta. Upam, da se ta izkušnja ne bo kmalu ponovila. Pač ne maram škifov, sue me.
Včasih se sprašujem, kaj je razlog da mi folk ne odpisuje na smse. Ali so ljudje preveč leni, ali jim tako najedam da me preprosto ignorirajo ali pa je Tušmobil tako beden ponudnik telekomunikacijskih storitev, da sporočila sploh ne pridejo do cilja. Kdo bi vedel.
Tako, nov teden, nova dogajanja, novi ljudje, nova razmišljanja.
P.S. Zelo čuden občutek je, ko greš sam na predavanja, ker sosed iz študentskega doma pač ne gre na faks.
torek, 2. oktober 2012
Mobile blogger
Se moram pohvalit da sem odkril blogger za telefon. To pomeni, da se bo kvaliteta mojih objav bistveno izboljšala, ker lahko zdaj pišem tudi med sedenjem na wc školjki in splošno znano je, da se ljudem tam utrnejo najboljše ideje.
četrtek, 27. september 2012
Slovo poletju.
Današnji dan označujem za konec letošnjega poletja. Dnevi so vse krajši, počitnic je (skoraj) konec. Ko se ozrem nazaj, vidim eno lepših poletij do sedaj. Nova poznanstva, nova spoznanja, čudoviti dnevi in noči v družbi, ki je ne bi zamenjal, vaje v zaklonišču, zmačkana jutra...
Vsega lepega je konec. Družbe se razhajajo, spoznanja se obrnejo proti tebi, le glava zjutraj še boli. Končal sem pot na eni fakulteti in se pripravljam na začetek nove poti na Filozofski fakulteti, smer zgodovina. Letos bolj resno kot do zdaj. Seveda to ne pomeni da se bom odpovedal zabavi, le v zmernih količinah jo bo treba dozirati.
Pogrešal bom to poletje. Pogrešal bom igranje pivskih iger v študentskem domu, preživljanje noči v zaklonišču ob preigravanju pesmi, filmske večere, igranje Unreal tournament 2004 s cimri... Pogrešal bom tudi marsikaj drugega. Vse te male stvari, ki so delali vsak dan poseben, zdaj pa jih stran odnaša jesenski veter kot odmrlo listje z dreves...
Pogrešam tudi nekoga, s katerim sem se lahko pogovarjal o čemerkoli brez problemov in hkrati vedel, da bom vedno dobil nasvet.
Pogrešal bom sošolce iz kulturologije, vse kave v Netu, vse večere na Metelkovi, vsako druženje z njimi, profesorji in asistenti.
Pogrešal bom to poletje.
Vsega lepega je konec. Družbe se razhajajo, spoznanja se obrnejo proti tebi, le glava zjutraj še boli. Končal sem pot na eni fakulteti in se pripravljam na začetek nove poti na Filozofski fakulteti, smer zgodovina. Letos bolj resno kot do zdaj. Seveda to ne pomeni da se bom odpovedal zabavi, le v zmernih količinah jo bo treba dozirati.
Pogrešal bom to poletje. Pogrešal bom igranje pivskih iger v študentskem domu, preživljanje noči v zaklonišču ob preigravanju pesmi, filmske večere, igranje Unreal tournament 2004 s cimri... Pogrešal bom tudi marsikaj drugega. Vse te male stvari, ki so delali vsak dan poseben, zdaj pa jih stran odnaša jesenski veter kot odmrlo listje z dreves...
Pogrešam tudi nekoga, s katerim sem se lahko pogovarjal o čemerkoli brez problemov in hkrati vedel, da bom vedno dobil nasvet.
Pogrešal bom sošolce iz kulturologije, vse kave v Netu, vse večere na Metelkovi, vsako druženje z njimi, profesorji in asistenti.
Pogrešal bom to poletje.
petek, 14. september 2012
Konjska figa.
Moram spet malo pojokat kako je nepravičen svet. Konkretno naši ljubi angeli v modrem. Nate se obesijo za vsako figo, od tega, da prečkaš cesto 2 metra od prehoda za pešce, do tega da ponoči hodiš do kresničke. Ob vsem tem pa pozabijo pospraviti svoje fige. Konjske namreč. Prejšnji teden, ko se je odvila tekma Slovenije proti Švici, so švicarske navijače spremljala številna policijska vozila, policisti na nogah in tudi dva policista na konjih. In ta dva konja sta pred Mercatorjem na Vojkovi cesti pustila velik kup dreka. PU Ljubljana naj bi imela za čiščenje konjskih fig sklenjeno pogodbo z enim izmed podjetij, ki bi morala umazanijo, tisti kup pa je bil tam vseeno skoraj en teden. Mogoče je še zmeraj tam, nekaj dni že nisem šel mimo. Dragi policisti, najprej svojo svinjarijo počistite, potem pa se spravite na nas državljane.
torek, 11. september 2012
Kokoši.
En post, 2x spljuvan. Nekatere kokoške znajo kokodakat. I love people who don't like me :D
Še zadnji mesec počitnic/dela, potem pa novo študijsko leto.
Še zadnji mesec počitnic/dela, potem pa novo študijsko leto.
sreda, 29. avgust 2012
Plesalka
Sedi pri oknu in čaka,
Čaka, da jo spet zagleda.
Da pride spet, da pleše
In poje, njemu v veselje.
V ušesih odmeva zvok,
Pred očmi spomini slik.
Nič več ne uživa v lepoti,
Zdaj le čaka v samoti.
Plesala je le njemu v veselje,
Ko v njej je raslo hrepenenje
Po tujih mestih, drugih ljudeh,
In v njej počasi zamiral je smeh.
Brez slovesa je odšla,
Zlomljenega je pustila.
Da drugim plesala bi in pela,
Saj le tako je lahko zares živela.
On pa sedi pri oknu in čaka,
Čaka, da jo spet zagleda.
Da pride spet, da pleše
In poje, njemu v veselje.
četrtek, 23. avgust 2012
Ena mambasta
Vesel sem, če se določeni ljudje sekirajo zarad stvari, za katere so me točno oni naučil da se je brezveze sekirat. Ne sme biti YOLO smisel življenja, to mora biti dejstvo da uživaš v tem, kako folk, ki te je sam zajebal, nadalje sam zajebe (ali najebe) še dvakrat bolj. Pač sem ena čudna mamba, jebiga.
In ne smemo se sekirat kako bomo živeli v prihodnosti, če še sedanjosti ne znamo dati čez.
Niet: Vsak dan se kaj lepega začne
In ne smemo se sekirat kako bomo živeli v prihodnosti, če še sedanjosti ne znamo dati čez.
Niet: Vsak dan se kaj lepega začne
sobota, 18. avgust 2012
Vlak
Izrezki razmišljanja med vožnjo domov...
Tako. Konec še enega delovnega dneva. Zdaj pa v Trebnje na druženje s prijatelji na rojstnodnevni zabavi presenečenja za osebo, ki je poznana (tudi) pod psevdonimom DrJekly. Jutri pa sicer res ne delam, me pa čaka žur s knjigami. Oh happy days.
Včeraj sem v zaklonišču dobil v roke petstrunsko fatass lepotico. OMG! Ljubezen na prvi dotik. Proti njej se mi je moja znucana ljubica kot zadnja kurba na cesti. Misel je začela rasti in očitno si bom po koncu izpitnega obdobja res omislil novo ljubezen, ki bo pod mojimi prsti spuščala prave zvoke ekstaze. Seveda pa nobena ljubezen ni zastonj, zato bo treba nekje napraskati denar...
Delo v McDonaldsu je kljub šalam o tem raznoliko in zanimivo. Poleg tega pa tam srečaš toliko godnih samic iz cele Evrope, da takšne količine dobrih riti na enem mestu nisem videl še nikjer.
Ravno danes pa sem videl še en dokaz, da prava ljubezen ne temelji na fizičnem videzu, ampak na nečem višjem. V McDonalds sta namreč prišla mož in žena in oba sta v rokah držala bele palice-bila sta slepa. Velika skrivnost mi je, kako lahko dva človeka, ki pravzaprav ne vidita, kako partner izgleda, doživita tako ljubezen. Očitno sem res še premlad.
Pred mano je še dobra ura vožnje z vlakom, vsepovsod okoli mene sedijo gajstne belokranjke, jaz pa nimam slušalk. Fuck me, right?
Očitno res ni pametno imeti preveč kokoši v hiši. Najprej bodo nakokodakale vse moške, ko pa bo teh zmanjkalo, pa se bodo skavsale še med sabo. So, bring me some popcorn!
P.S. Pol slovenije misli, da Trebnje SO.
nedelja, 12. avgust 2012
Užitek?
Človek ne tvega toliko
zaradi golih užitkov.
naredil je to
zaradi globjih občutkov.
Čeprav bilo je prelepo
da kaj dlje bi trajalo.
Karma vse mu je vrnila,
za svoj užitek ga je izrabila.
torek, 7. avgust 2012
Easy come, easy go
Mal random straniščne umetnosti.
We sold ideals for selfish dreams,
now everybody's on their own, no more teams.
Yesterday a friend, today he spits in your face,
what the hell happened to this place?
Igranje v zaklonišču je kul. In nujno si moram menjati strune na basu.
P.S. FU
We sold ideals for selfish dreams,
now everybody's on their own, no more teams.
Yesterday a friend, today he spits in your face,
what the hell happened to this place?
Igranje v zaklonišču je kul. In nujno si moram menjati strune na basu.
P.S. FU
nedelja, 5. avgust 2012
.jpg)
četrtek, 2. avgust 2012
Taglavni na svinjskem plac'
Večja slika. Nekateri ljudje je definitivno ne znajo videti. To so ubogi mali hipsterski otročički, ki imajo, vsaj tako zgleda, občutek, da so oni nad vsemi, da imajo samo oni prav, in da vsi ostali ljudje obupno rabijo njihovo vodstvo. So strokovnjaki za vse. Če bi jih postavil na pravo mesto bi najbrž še pred kosilom rešili problem svetovne lakote in svetovno finančno krizo. Nekega dne vas bodo vsi spregledali, potem boste pa jokcali, kako vi rabite njih in ne oni vas. Do takrat ste pa lahko taglavni na svinjskem plac' (kot bi se izrazila moja babica) ali pa župani Butal. Meni ne bo nihče pameti solil.
In še ena posebna skladbica za posebno osebico, ki mi daje prav poseben občutek v trebuhu:
Kisses and kerosene
P.S. sem kadilec. Od drugega letnika srednje šole. S parimi večmesečnimi presledki.
In še ena posebna skladbica za posebno osebico, ki mi daje prav poseben občutek v trebuhu:
Kisses and kerosene
P.S. sem kadilec. Od drugega letnika srednje šole. S parimi večmesečnimi presledki.
ponedeljek, 30. julij 2012
Drunk men tell no tales
Pa je konec še after ŠVIC vikenda na Krki. Vreme je bilo super, pivo mrzlo, družba dokaj dobra. Toda tudi tega je konec, tako da se spet pospešeno odvija iskanje službe in pripravljanje še na zadnje izpite.
Poletje je komaj na sredini trajanja, pa sem že bogatejši za toliko izkušenj in spoznanj. Ni važno kdo komu pravi prijatelj, frend, kolega,... itd. itd. itd. se kopiči na gnoj. Z moralo si brišemo rit, z vrednotami si pa roke speremo. Nekaterih ljudi nismo vredni, še več ljudi pa ni vrednih nas. Veliko stvari za-, raz-, po-,...jebem, samo drugi jih očitno še več. Jaz slabe vesti nimam, za druge me pa čedalje manj briga.
V tem sestavku bi se rad zahvalil vsem, ki tako radi prebirate moje jokcanje nad nepravičnim svetom in upam, da se vsak izmed vas najde v teh vrsticah.
A cliché or cliche is an expression, idea, or element of an artistic work which has been overused to the point of losing its original meaning or effect, especially when at some earlier time it was considered meaningful or novel.
Poletje je komaj na sredini trajanja, pa sem že bogatejši za toliko izkušenj in spoznanj. Ni važno kdo komu pravi prijatelj, frend, kolega,... itd. itd. itd. se kopiči na gnoj. Z moralo si brišemo rit, z vrednotami si pa roke speremo. Nekaterih ljudi nismo vredni, še več ljudi pa ni vrednih nas. Veliko stvari za-, raz-, po-,...jebem, samo drugi jih očitno še več. Jaz slabe vesti nimam, za druge me pa čedalje manj briga.
V tem sestavku bi se rad zahvalil vsem, ki tako radi prebirate moje jokcanje nad nepravičnim svetom in upam, da se vsak izmed vas najde v teh vrsticah.
A cliché or cliche is an expression, idea, or element of an artistic work which has been overused to the point of losing its original meaning or effect, especially when at some earlier time it was considered meaningful or novel.
četrtek, 26. julij 2012
Švicanje
Torej, končno sem zbral voljo, da opišem dogajanje preteklega vikenda, ko se je odvijal 10. ŠVIC (Študentski vikend inteligence in cvička). S ponosom lahko rečem, da sem pri organizaciji pripomogel (čeprav malenkostno) tudi jaz. Dva dni fizičnega dela pred festivalom, pomoč pri dnevnem programu in še sto drugih malenkosti se je dva večera zapored pretvorilo v čisti užitek, ko sem s prijatelji pred odrom užival v fenomenalni glasbi, z mrzlim pivom v roki in majhnim glasom skrbi v glavi, ki mi govori, da moram naslednji dan vstati in delati naprej. Za spremembo od lanskega ŠVIC-a, ko sem ujel zgolj koncert skupine Tabu, mi je letos uspelo noreti na SKORAJ vseh skupinah. In občutek v soboto, ko sem prišel v backstage in pogledal večtisočglavo množico, kako skače pred mano je bil NEPOZABEN. Pač dobesedno. No, letošnji ŠVIC je bil res poln presežkov, pa naj gre za število obiskovalcev, količino blata ali kaj bolj...zasebnega. Tako da ja, ta julijski vikend je definitivno vikend, ki mi bo ostal v spominu.
sreda, 11. julij 2012
To think
Pijem turško kavo, berem blog poznane osebe, poslušam slovensko glasbo,
in razmišljam. Razmišljam o preteklih poletih, ko smo tak čas že
uživali, bodisi z družinami na moru bodisi s prijatelji v parku.
Razmišljam o pomenu morale in o tem, kaj je dovoljeno in kaj ne.
Razmišljam, da nimam navdiha. In razmišljam, da na splošno preveč
razmišljam.
nedelja, 17. junij 2012
Lahki mainstream koš
Danes je na vrsti malo daljši post. No ja, vsaj upam da se mi bo dalo ubesediti vse, kar mi roji po glavi.
Najprej, trebanjski koš. Še en vikend, poln "zabavne" glasbe, sardel in kalamarov, zbiranja najbolj čudnega folka... Prisežem, toliko ciganov na kupu se da videti samo še na njihovih porokah, krstih ali pa pred centrom za socialno delo tisti dan v mesecu, ko dobijo socialno podporo. Saj ne, da bi imel kakšne specifične predsodke proti ciganom, samo ne morem si pomagati da se mi ne bi gnusilo njihovo obnašanje. Polovica jih išče malce bolj glasnega ali opitega posameznika, nato pa iz zraka potegnejo razlog, da se jih lahko deset, petnajst spravi nanj. Pač, kultura na višku, ali nekaj takega.
Druga stvar, ki bi jo skritiziral glede prireditve, je ponudba hrane pri Glivarju, bolj natančno postrežba. Ja, vem da je gneča, vem da se olje menja, samo da čakaš ENO!!!!111enaena uro na eno ubogo porcijo kalamarov, medtem ko folk okoli tebe že dobi naročeno, poje, odide, nakar pridejo drugi, pri katerih se zgodba ponovi, medtem ko ti (pretiravam) umiraš od lakote, je pa višek nesposobnosti pri natakaricah. Na koncu sem le dobil kalamare, ki so bili kot vsako leto vrhunski.
Pohvalno od trebanjskega turističnega društva je, da so letos organizirali tudi prizoršče za rock in elektro sceno. Izgleda da jim je končno potegnilo, da mladini dol visi za razne Vilije Resnike in Domne Kumre, ki jih furajo vsako leto. Tako smo se lahko letos znoreli ob lokalnih skupinah, ki so naredile žurko, kot se spodobi.
Še ena stvar. Povorka društev. Kateri pametnjakovič se spomni dat konje na začetek povorke, da mora potem ostalih 30, 40 društev paziti da ne stopijo v kup dehtečih konjskih iztrebkov?
Okej, dovolj o košu. Vsaj vreme je bilo presenetljivo lepo.
Okej, mainstream in alter. Večina (neukih) ljudi smatra za mainstream vse, kar na portalu Youtube preseže recimo en milijon ogledov. Ampak, tudi alternativni komadi bodo slejkoprej presegli to številko, če jih poslušajo vsi "alternativci". Torej, pogoj, da si alter je, da poslušaš neko glasbo, dokler ne preseže nekega števila ogledov, nato pa zamenjaš glasbeni okus? Bitches please.
Super hipster: Listens to mainstream, because hating mainstream is too mainstream.
Oh ja. Osebki. Vsako leto moram nujno spoznati vsaj enega z enakim karakterjem. Vsak z drugačno zgodbo, razlogi, ko potegneš črto, pa so vsi enaki.
In če si vsi iztaknemo enko oko, bodo dvooki ljudje spački, strpni do drugačnih, dokler smo vsi enaki.
Najprej, trebanjski koš. Še en vikend, poln "zabavne" glasbe, sardel in kalamarov, zbiranja najbolj čudnega folka... Prisežem, toliko ciganov na kupu se da videti samo še na njihovih porokah, krstih ali pa pred centrom za socialno delo tisti dan v mesecu, ko dobijo socialno podporo. Saj ne, da bi imel kakšne specifične predsodke proti ciganom, samo ne morem si pomagati da se mi ne bi gnusilo njihovo obnašanje. Polovica jih išče malce bolj glasnega ali opitega posameznika, nato pa iz zraka potegnejo razlog, da se jih lahko deset, petnajst spravi nanj. Pač, kultura na višku, ali nekaj takega.
Druga stvar, ki bi jo skritiziral glede prireditve, je ponudba hrane pri Glivarju, bolj natančno postrežba. Ja, vem da je gneča, vem da se olje menja, samo da čakaš ENO!!!!111enaena uro na eno ubogo porcijo kalamarov, medtem ko folk okoli tebe že dobi naročeno, poje, odide, nakar pridejo drugi, pri katerih se zgodba ponovi, medtem ko ti (pretiravam) umiraš od lakote, je pa višek nesposobnosti pri natakaricah. Na koncu sem le dobil kalamare, ki so bili kot vsako leto vrhunski.
Pohvalno od trebanjskega turističnega društva je, da so letos organizirali tudi prizoršče za rock in elektro sceno. Izgleda da jim je končno potegnilo, da mladini dol visi za razne Vilije Resnike in Domne Kumre, ki jih furajo vsako leto. Tako smo se lahko letos znoreli ob lokalnih skupinah, ki so naredile žurko, kot se spodobi.
Še ena stvar. Povorka društev. Kateri pametnjakovič se spomni dat konje na začetek povorke, da mora potem ostalih 30, 40 društev paziti da ne stopijo v kup dehtečih konjskih iztrebkov?
Okej, dovolj o košu. Vsaj vreme je bilo presenetljivo lepo.
Okej, mainstream in alter. Večina (neukih) ljudi smatra za mainstream vse, kar na portalu Youtube preseže recimo en milijon ogledov. Ampak, tudi alternativni komadi bodo slejkoprej presegli to številko, če jih poslušajo vsi "alternativci". Torej, pogoj, da si alter je, da poslušaš neko glasbo, dokler ne preseže nekega števila ogledov, nato pa zamenjaš glasbeni okus? Bitches please.
Super hipster: Listens to mainstream, because hating mainstream is too mainstream.
Oh ja. Osebki. Vsako leto moram nujno spoznati vsaj enega z enakim karakterjem. Vsak z drugačno zgodbo, razlogi, ko potegneš črto, pa so vsi enaki.
In če si vsi iztaknemo enko oko, bodo dvooki ljudje spački, strpni do drugačnih, dokler smo vsi enaki.
torek, 12. junij 2012
ponedeljek, 11. junij 2012
Dvajstnik
Stopil sem v tretje desetletje svojega življenja. Bolj srhljve izjave se ne morem spomniti. Al' jebi ga, nekoč bo boljše, če ne z leti pa s tableti.
Oh ja, ta teden se mi najbrž izpolne velika želja: tattoo. AW YEAH!! :D studio imam izbran, prav tako motiv in mesto tattooja. Iskreno rečeno, komaj čakam da se mi igla prvič zapiči v kožo, nato pa še neštetokrat.
Over & out.
P.S.
Cannot the kingdom of salvation
take me home?
Oh ja, ta teden se mi najbrž izpolne velika želja: tattoo. AW YEAH!! :D studio imam izbran, prav tako motiv in mesto tattooja. Iskreno rečeno, komaj čakam da se mi igla prvič zapiči v kožo, nato pa še neštetokrat.
Over & out.
P.S.
Cannot the kingdom of salvation
take me home?
torek, 5. junij 2012
Repeat*infinity
Spet pišem o drugih ljudi, vem. Kot da bi bil jaz Mr. Perfect. Samo vseeno, pravijo da napake drugih hitreje opaziš kot pri sebi. Pač, nekaterim osebkom (vsaj tako se zdi) je največje zadovoljstvo, če lahko stojijo v krogu ljudi in pripovedujejo "zanimive" zgodbice iz svojega življenja. Tudi če vsakič govori iste in iste štorije. Tudi če vsi okoli njega zavijajo z očmi, ko zaslutijo, da prihaja že stokrat preposlušano. Iste zgodbe, iste fore, jaz pa slišim mali delček sebe, ki vsakič umre. Mislim cmoon, a bi bilo vam všeč, če bi imeli v avtu, na računalniku, na telefonu, iPodu... zgolj tri komade, ki bi jih potem nonstop poslušali? Za vas ne vem, samo jaz bi vse prej omenjene naprave spričo agonije učil leteti iz tretjega nadstropja (razen avtomobila, tega bi počastil z bližnjim srečanjem z betonskim zidom). Saj vem, zakaj se preprosto ne umaknem od takih dolgočasnežev? Hja, ljudje smo hinavci, sploh pa ne morem dopustiti da bi mi en tak človek v celi družbi pokvaril druženje.
P.S. Glede druge povedi v tej objavi. Bitch please, I'm fabolous!
Over & out.
P.S. Glede druge povedi v tej objavi. Bitch please, I'm fabolous!
Over & out.
četrtek, 10. maj 2012
Škis
Regret? No. Doubt in myself? Absolutely. To push the needle, to inhale the poison, to swallow a pill. Doesn't matter anymore. Mind is satisfied. Now just looking back, smiling. Writing these words.
It's never as sweet as it seems.
Torej, dal sem čez že tretjo Škisovo tržnico, drugo v Ljubljani. Ugotovil sem, da ni prijetno biti maskota na 25stopinjah, ko sonce pripeka in nimaš skoraj nobene sence, kjer bi se lahko za trenutek ustavil z namenom ohladitve. Glasbeni program je bil v redu, čeprav ni bilo presežkov. Malo me grize predčasni odhod vendar se tolaži, da je bil upravičen.
It's never as sweet as it seems.
Torej, dal sem čez že tretjo Škisovo tržnico, drugo v Ljubljani. Ugotovil sem, da ni prijetno biti maskota na 25stopinjah, ko sonce pripeka in nimaš skoraj nobene sence, kjer bi se lahko za trenutek ustavil z namenom ohladitve. Glasbeni program je bil v redu, čeprav ni bilo presežkov. Malo me grize predčasni odhod vendar se tolaži, da je bil upravičen.
Naročite se na:
Objave (Atom)