Spet pišem o drugih ljudi, vem. Kot da bi bil jaz Mr. Perfect. Samo vseeno, pravijo da napake drugih hitreje opaziš kot pri sebi. Pač, nekaterim osebkom (vsaj tako se zdi) je največje zadovoljstvo, če lahko stojijo v krogu ljudi in pripovedujejo "zanimive" zgodbice iz svojega življenja. Tudi če vsakič govori iste in iste štorije. Tudi če vsi okoli njega zavijajo z očmi, ko zaslutijo, da prihaja že stokrat preposlušano. Iste zgodbe, iste fore, jaz pa slišim mali delček sebe, ki vsakič umre. Mislim cmoon, a bi bilo vam všeč, če bi imeli v avtu, na računalniku, na telefonu, iPodu... zgolj tri komade, ki bi jih potem nonstop poslušali? Za vas ne vem, samo jaz bi vse prej omenjene naprave spričo agonije učil leteti iz tretjega nadstropja (razen avtomobila, tega bi počastil z bližnjim srečanjem z betonskim zidom). Saj vem, zakaj se preprosto ne umaknem od takih dolgočasnežev? Hja, ljudje smo hinavci, sploh pa ne morem dopustiti da bi mi en tak človek v celi družbi pokvaril druženje.
P.S. Glede druge povedi v tej objavi. Bitch please, I'm fabolous!
Over & out.
Ni komentarjev:
Objavite komentar