Mediam noctem

Bolečina vlada na licu

tistega, ki ne more se upreti klicu

žalostnih stvari, prinešenih v temi

in spominov, ki jih um ne more pozabiti.

Ta tema odnese stran vse luči,

lupino samo v mrazu pusti,

da mučeni duši nežno govori,

da nočno moro spet zbudi.

Endless river

Letošnjega novembra so na svoj račun prišli vsi ljubitelji Pink Floyd, saj so ti izdali prvi album po dvajsetih letih. Endless river vsebuje osemnajst skladb, ki so vse, razden zadnje Louder than words, izključno inštrumentalne. Pink Floyd so album res izdali letos, toda glasba je bila posneta že med ustvarjanjem albuma Division bell, ki je izšel leta 1994.

Endless river je bil ustvarjen kot spomenik klaviaturistu Floydov Ricku Wrightu, ki je umrl leta 2008. Wright je tako posthumno prisoten tudi na tem albumu. Skozi cel album spremljamo njegovo virtuoznost na klaviaturah, saj je skupina pri izbiranju skladb iz več kot 20 ur posnetega materiala izbrala dele, kjer je Wright najbolj izstopal.

Čeprav je na albumu osemnajst skladb, manjka takih ki bi bile lahko nalezljive. Vseeno pa album ponudi kvaliteten 53-minutni trip v klasičnem Pink Floyd stilu. Dave Gilmour s psihadeličnimi zvoki kitare leti skozi  valove Wrightowih klaviatur, podprtimi z ritmi izpod bobnov Nicka Masona. Bas v albumu ne igra pomembne vloge, kar je za vse opomnik, da Roger Waters ni imel nič s tem albumom. Je pa zato svoj pečat na albumu pustila tudi Polly Samson, žena Davida Gilmoura, ki je napisala besedilo za skladbo Louder than words.

Album torej ni nov material. Dober primer je skladba Autumn ‘68, ki že z imenom nakazuje, da je nadaljevanje pesmi Summer ‘68 z albuma Atom heart mother z leta 1970. Endless river hkrati s skladbami, kot so “Louder than words”, “Things left unsaid” in “The lost art of conversation” nadaljuje tematiko pomanjkanja komunikacije, ki jo je začel že Division bell. Album se kot pogled nazaj v zgodovino skupine pokloni tako Barretu, Wrightu kot tudi Watersu (“We bitch and we fight”).

Pink Floyd so ves čas razvijali svoj zvok. Tako je bil vsak album nadgradnja prejšnjega, kar pa ne velja za Endless river. Album se kot nekakšen labodji spev zdi korak nazaj. Kot da ni nič več za reči, nobene meje za preseči. To je na nek način logično, saj je to zadnji Floydov album in Gilmour in Mason s pogledom nazaj zaključujeta potovanje, ki je trajalo pol stoletja in ki je močno zaznamovalo glasbeni svet.


Pink Floyd:Louder than words 

Malo zlivanja gnojnice po driski

 Sem šel bolj iz dolgčasa prečekirat 24ur.com. Takoj mi je seveda v oči padla slika dveh mladih punc med zabavo, pod sliko pa naslov "Noč čarovnic obsedla tudi Slovenijo".  Ajd, da vidmo kaj dela slovenska "smetana" na zabavah.. Seriously?! človek bi pričakoval, da bo dobil vsaj opis kake zabave slovenske "estrade", dobimo pa nekaj stavkov, ki imajo toliko vrednosti kot robec, poln šmrklja, nato pa še reklamo za VOYO. Svaka čast piscem takih člankov, mi lahko poveste povprečno izobrazbo piscev za 24ur.com in vseh podobnih strani? Ker "članki" z dvoumnimi naslov in podnaslovi (ki je v veliko primerih hkrati še edino besedilo, ki ga zajema članek), pod tem pa galerija random slik, potegnjenih z interneta, se mi zdi delo, ki zahteva toliko intelektualnega napora kot prdec po veliki porciji prebranca.

Ta zapisek ni nikakor ni nastal zaradi zavisti avtorja do novinarskih spretnosti zaposlenih na dotičnem spletnem portalu. Ne trdim, da sem jaz naslednji dobitnik pulitzerjeve nagrade, samo ravno zato pišem ta blog, za "najbolj obiskano spletno stran v Sloveniji". 

Hkrati se opravičujem za morebitno neprimerno izrazoslovje in morebitno žaljenje avtorja zgoraj omenjenega članka.



Not.

Thoughts through lyrics

Fragments of my thoughts described by fragments of lyrics of random songs...

"O ženski ne vem nič, o ženski vem odločno premalo.
Vem, kako diši in kako se čuti, slutim kako jo boli in vem kako odhaja, ko gre.
In takrat je vedno tu izgovor, da sem pač kreten."
Boštjan Narat: Kako končati to pesem.

"Could I have my wasted days back?
Would I use them to get back on track?"
Metallica: Frantic

Moj kolega čas, s katerim se trudm ohrant stike,
mi bo jutr obrnu hrbet in me povozu v rikverc.
N'toko: Slovenec sem 

"Waiting for someone or something to show you the way.."
Pink Floyd: Time

Sweeping floors working nine to five
Working for the weekend just to stay alive
Streets are dead but I'm totally wired,
 It's four A.M. and my soul is on fire!
Turbonegro: Wasted again

"Ker enkrat bo Egon pogledal v oči, v sive oči učenih ljudi..
Vzel bo sekiro, v obraz ves krvav, vsem bo pokazal, kaj je to prav."
Boštjan Narat: Egon

Generalka

Sem se odločil pa pobrisal nekaj manj kot 70 objav. Ker me je milo rečeno postalo sram ob prebiranju bedarij iz ne toliko daleč nazaj. Tako da blog hvalabogu zdaj izgleda vsaj približno berljiv, vsaj kar se sloga tiče. Glede vsebine se pa lahko še zmeraj komu zagabi. Bite me, or something.

Flashbacks

Lepo sedim pred računalnikom, na facebooku gledam slike, ki bi skoraj lahko bile random. Kar naenkrat spet tisti občutek, na katerega sem že pozabil. Občutek, da lebdim nekaj centimetrov nad stolom, medtem ko je glava čisto nekje drugje. Fakof, ta filing ni nikoli znak česa dobrega, prej neumnega.

Drugače pa ja, po skoraj enem mesecu je pred mano samo še nekaj dni v Trimu. Potem pa spet Ljubljana. Saj Trebnje, ni tako slabo, samo vseeno, mestno okolje s kmečko logiko mi ne odgovarja. Še okus jutranje kave in cigareta je tukaj nekako drugačen, prazen.

Pre-ŠVIC post

Tako, ta post pišem z normalno (kao) vožnjo z Miho na prizorišče 11. Študentskega vikenda inteligence in cvička, kjer že cel teden potekajo priprave, jutri ob dveh pa se začne norija. Zame že četrto leto zapored. Line up bi sicer lahko bil malo boljši, ampak tako je, podarjenemu konju se ne gleda v zobe, sploh če pride zraven cel vikend užitkov, lepih deklet in piva. Ne nujno v tem vrstnem redu.

Jebeš morje, prid na ŠVIC!