Plesalka

Sedi pri oknu in čaka,

Čaka, da jo spet zagleda.

Da pride spet, da pleše

In poje, njemu v veselje.

V ušesih odmeva zvok,

Pred očmi spomini slik.

Nič več ne uživa v lepoti,

Zdaj le čaka v samoti.

Plesala je le njemu v veselje,

Ko v njej je raslo hrepenenje

Po tujih mestih, drugih ljudeh,

In v njej počasi zamiral je smeh.

Brez slovesa je odšla,

Zlomljenega je pustila.

Da drugim plesala bi in pela,

Saj le tako je lahko zares živela.

On pa sedi pri oknu in čaka,

Čaka, da jo spet zagleda.

Da pride spet, da pleše

In poje, njemu v veselje.