Cannot the kingdom of salvation take me home?

R.I.P. Cliff Burton.

Dvajstnik

Stopil sem v tretje desetletje svojega življenja. Bolj srhljve izjave se ne morem spomniti. Al' jebi ga, nekoč bo boljše, če ne z leti pa s tableti.
Oh ja, ta teden se mi najbrž izpolne velika želja: tattoo. AW YEAH!! :D studio imam izbran, prav tako motiv in mesto tattooja. Iskreno rečeno, komaj čakam da se mi igla prvič zapiči v kožo, nato pa še neštetokrat.

Over & out.

P.S. 
Cannot the kingdom of salvation
take me home?

Repeat*infinity

Spet pišem o drugih ljudi, vem. Kot da bi bil jaz Mr. Perfect. Samo vseeno, pravijo da napake drugih hitreje opaziš kot pri sebi. Pač, nekaterim osebkom (vsaj tako se zdi) je največje zadovoljstvo, če lahko stojijo v krogu ljudi in pripovedujejo "zanimive" zgodbice iz svojega življenja. Tudi če vsakič govori iste in iste štorije. Tudi če vsi okoli njega zavijajo z očmi, ko zaslutijo, da prihaja že stokrat preposlušano. Iste zgodbe, iste fore, jaz pa slišim mali delček sebe, ki vsakič umre. Mislim cmoon, a bi bilo vam všeč, če bi imeli v avtu, na računalniku, na telefonu, iPodu... zgolj tri komade, ki bi jih potem nonstop poslušali? Za vas ne vem, samo jaz bi vse prej omenjene naprave spričo agonije učil leteti iz tretjega nadstropja (razen avtomobila, tega bi počastil z bližnjim srečanjem z betonskim zidom). Saj vem, zakaj se preprosto ne umaknem od takih dolgočasnežev? Hja, ljudje smo hinavci, sploh pa ne morem dopustiti da bi mi en tak človek v celi družbi pokvaril druženje.

P.S. Glede druge povedi v tej objavi. Bitch please, I'm fabolous!

Over & out.

Škis

Regret? No. Doubt in myself? Absolutely. To push the needle, to inhale the poison, to swallow a pill. Doesn't matter anymore. Mind is satisfied. Now just looking back, smiling. Writing these words.

It's never as sweet as it seems.

Torej, dal sem čez že tretjo Škisovo tržnico, drugo v Ljubljani. Ugotovil sem, da ni prijetno biti maskota na 25stopinjah, ko sonce pripeka in nimaš skoraj nobene sence, kjer bi se lahko za trenutek ustavil z namenom ohladitve.   Glasbeni program je bil v redu, čeprav ni bilo presežkov. Malo me grize predčasni odhod vendar se tolaži, da je bil upravičen.

Bumpety bump

Vsak konec je začetek. Or so they say. Jaz jim bom verjel. Torej, tem počitnicam se pozna da so mal daljše, ker so na trenutke že dolgočasne. Zelo. Je pa res, da so po drugi strani super. Razlog? No ja, ni da bi se hvalil, ampak...*si nadene sončna očala* I have licence...to drive.

Po eni strani je to super, ker je preprosto dober občutek da se lahko kadarkoli usedeš v avto in se odpelješ stran od problemov, po drugi strani pa imaš problem ko ti sveti lučka za bencin, ti pa prazno denarnico. Ampak dobri občutki vseeno prevladajo.

Druga stvar. Moja zbirka kvazi umetniškega ustvarjanja. Do zdaj je v večji meri obstajala le kot zbirka zapiskov na mojem facebook profilu, vendar pa se je po incidentu (ko sem za dva dni deaktiviral račun se mi je zbrisalo preko 50 zapiskov), preselila v .doc obliko pod imenom Poezija iz zamaška ali Ko se ga tako napijem, da ne vem zase in bruham mavrice. Ker, kot je rekel moj srednješolski profesor fizike prof. Ivica Tomić, "Najprej treba postat pijanec, nato pa šele pesnik".

100

Tako. Danes je nastal moj 100. zapisek. Uradno je to šele 99. pesem, ker je en zapisek neumesno izražanje mojega glasbenega okusa. Ampak vseeno, 100. zapisek je nekaj posebnega :)


USTVARJANJE
(16. april 2011)

Visim s stola, mižim.

Navala domišljije se veselim.

Naključne besede zapisujem,

ko o življenju premišljujem.

Misli divjajo mi v tropu,

ko pajek drobenclja po stropu.

Misli o stvareh minljivih,

o prijateljih, starih in novih.

V ozadju glasba sliši se,

le še bolj navdihuje me.

Tako sedim na tleh in pišem,

z besedami podobe rišem.

CTHULHU FHTAGN

CTHULHU FHTAGN

Čudne figure skačejo v krogu,
priklanjajo se svojemu bogu.
Stare besede je slišati v zraku,
ko dan se umakne mraku.

Čuvarji groze, bitja Velika
častijo svetega malika.
Neizrekljive stvari čakajo,
da v življenje jih pokličejo.

Sprevržena usta kličejo
Njih, ki v pozabi čakajo.
Zdaj, ko Cthulhu svoboden je,
vse živo v pogubo pade.