torek, 2. oktober 2012

Mobile blogger

Se moram pohvalit da sem odkril blogger za telefon. To pomeni, da se bo kvaliteta mojih objav bistveno izboljšala, ker lahko zdaj pišem tudi med sedenjem na wc školjki in splošno znano je, da se ljudem tam utrnejo najboljše ideje.

četrtek, 27. september 2012

Slovo poletju.

Današnji dan označujem za konec letošnjega poletja. Dnevi so vse krajši, počitnic je (skoraj) konec. Ko se ozrem nazaj, vidim eno lepših poletij do sedaj. Nova poznanstva, nova spoznanja, čudoviti dnevi in noči v družbi, ki je ne bi zamenjal, vaje v zaklonišču, zmačkana jutra...
Vsega lepega je konec. Družbe se razhajajo, spoznanja se obrnejo proti tebi, le glava zjutraj še boli. Končal sem pot na eni fakulteti in se pripravljam na začetek nove poti na Filozofski fakulteti, smer zgodovina. Letos bolj resno kot do zdaj. Seveda to ne pomeni da se bom odpovedal zabavi, le v zmernih količinah jo bo treba dozirati.
Pogrešal bom to poletje. Pogrešal bom igranje pivskih iger v študentskem domu, preživljanje noči v zaklonišču ob preigravanju pesmi, filmske večere, igranje Unreal tournament 2004 s cimri... Pogrešal bom tudi marsikaj drugega. Vse te male stvari, ki so delali vsak dan poseben, zdaj pa jih stran odnaša jesenski veter kot odmrlo listje z dreves...
Pogrešam tudi nekoga, s katerim sem se lahko pogovarjal o čemerkoli brez problemov in hkrati vedel, da bom vedno dobil nasvet.
Pogrešal bom sošolce iz kulturologije, vse kave v Netu, vse večere na Metelkovi, vsako druženje z njimi, profesorji in asistenti.

Pogrešal bom to poletje.

petek, 14. september 2012

Konjska figa.

Moram spet malo pojokat kako je nepravičen svet. Konkretno naši ljubi angeli v modrem. Nate se obesijo za vsako figo, od tega, da prečkaš cesto 2 metra od prehoda za pešce, do tega da ponoči hodiš do kresničke. Ob vsem tem pa pozabijo pospraviti svoje fige. Konjske namreč. Prejšnji teden, ko se je odvila tekma Slovenije proti Švici, so švicarske navijače spremljala številna policijska vozila, policisti na nogah in tudi dva policista na konjih. In ta dva konja sta pred Mercatorjem na Vojkovi cesti pustila velik kup dreka. PU Ljubljana naj bi imela za čiščenje konjskih fig sklenjeno pogodbo z enim izmed podjetij, ki bi morala umazanijo, tisti kup pa je bil tam vseeno skoraj en teden. Mogoče je še zmeraj tam, nekaj dni že nisem šel mimo. Dragi policisti, najprej svojo svinjarijo počistite, potem pa se spravite na nas državljane.



torek, 11. september 2012

Kokoši.

En post, 2x spljuvan. Nekatere kokoške znajo kokodakat. I love people who don't like me :D

Še zadnji mesec počitnic/dela, potem pa novo študijsko leto.

sreda, 29. avgust 2012

Plesalka


Sedi pri oknu in čaka,
Čaka, da jo spet zagleda.
Da pride spet, da pleše
In poje, njemu v veselje.

V ušesih odmeva zvok,
Pred očmi spomini slik.
Nič več ne uživa v lepoti,
Zdaj le čaka v samoti.

Plesala je le njemu v veselje,
Ko v njej je raslo hrepenenje
Po tujih mestih, drugih ljudeh,
In v njej počasi zamiral je smeh.

Brez slovesa je odšla,
Zlomljenega je pustila.
Da drugim plesala bi in pela,
Saj le tako je lahko zares živela.

On pa sedi pri oknu in čaka,
Čaka, da jo spet zagleda.
Da pride spet, da pleše
In poje, njemu v veselje.

četrtek, 23. avgust 2012

Ena mambasta

Vesel sem, če se določeni ljudje sekirajo zarad stvari, za katere so me točno oni naučil da se je brezveze sekirat.  Ne sme biti YOLO smisel življenja, to mora biti dejstvo da uživaš v tem, kako folk, ki te je sam zajebal, nadalje sam zajebe (ali najebe) še dvakrat bolj. Pač sem ena čudna mamba, jebiga.
In ne smemo se sekirat kako bomo živeli v prihodnosti, če še sedanjosti ne znamo dati čez.

Niet: Vsak dan se kaj lepega začne

sobota, 18. avgust 2012

Vlak

Izrezki razmišljanja med vožnjo domov...


Tako. Konec še enega delovnega dneva. Zdaj pa v Trebnje na druženje s prijatelji na rojstnodnevni zabavi presenečenja za osebo, ki je poznana (tudi) pod psevdonimom DrJekly. Jutri pa sicer res ne delam, me pa čaka žur s knjigami. Oh happy days.

Včeraj sem v zaklonišču dobil v roke petstrunsko fatass lepotico. OMG! Ljubezen na prvi dotik. Proti njej se mi je moja znucana ljubica kot zadnja kurba na cesti. Misel je začela rasti in očitno si bom po koncu izpitnega obdobja res omislil novo ljubezen, ki bo pod mojimi prsti spuščala prave zvoke ekstaze. Seveda pa nobena ljubezen ni zastonj, zato bo treba nekje napraskati denar...

Delo v McDonaldsu je kljub šalam o tem raznoliko in zanimivo. Poleg tega pa tam srečaš toliko godnih samic iz cele Evrope, da takšne količine dobrih riti na enem mestu nisem videl še nikjer.

Ravno danes pa sem videl še en dokaz, da prava ljubezen ne temelji na fizičnem videzu, ampak na nečem višjem. V McDonalds sta namreč prišla mož in žena in oba sta v rokah držala bele palice-bila sta slepa. Velika skrivnost mi je, kako lahko dva človeka, ki pravzaprav ne vidita, kako partner izgleda, doživita tako ljubezen. Očitno sem res še premlad.

Pred mano je še dobra ura vožnje z vlakom, vsepovsod okoli mene sedijo gajstne belokranjke, jaz pa nimam slušalk. Fuck me, right?

Očitno res ni pametno imeti preveč kokoši v hiši. Najprej bodo nakokodakale vse moške, ko pa bo teh zmanjkalo, pa se bodo skavsale še med sabo. So, bring me some popcorn!

P.S. Pol slovenije misli, da Trebnje SO.