Današnji dan označujem za konec letošnjega poletja. Dnevi so vse krajši, počitnic je (skoraj) konec. Ko se ozrem nazaj, vidim eno lepših poletij do sedaj. Nova poznanstva, nova spoznanja, čudoviti dnevi in noči v družbi, ki je ne bi zamenjal, vaje v zaklonišču, zmačkana jutra...
Vsega lepega je konec. Družbe se razhajajo, spoznanja se obrnejo proti tebi, le glava zjutraj še boli. Končal sem pot na eni fakulteti in se pripravljam na začetek nove poti na Filozofski fakulteti, smer zgodovina. Letos bolj resno kot do zdaj. Seveda to ne pomeni da se bom odpovedal zabavi, le v zmernih količinah jo bo treba dozirati.
Pogrešal bom to poletje. Pogrešal bom igranje pivskih iger v študentskem domu, preživljanje noči v zaklonišču ob preigravanju pesmi, filmske večere, igranje Unreal tournament 2004 s cimri... Pogrešal bom tudi marsikaj drugega. Vse te male stvari, ki so delali vsak dan poseben, zdaj pa jih stran odnaša jesenski veter kot odmrlo listje z dreves...
Pogrešam tudi nekoga, s katerim sem se lahko pogovarjal o čemerkoli brez problemov in hkrati vedel, da bom vedno dobil nasvet.
Pogrešal bom sošolce iz kulturologije, vse kave v Netu, vse večere na Metelkovi, vsako druženje z njimi, profesorji in asistenti.
Pogrešal bom to poletje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar