Trebnje. Malo mesto-velika vas. Če bi ljudem pred vrata prinesel zastonj za jest pa za pit, se ne bi sprehodil čez prag, kamoli da bi prišli v park na domače dobrote in kuhančka. Nee, dajmo raje sedet v svojih foteljih in jokat kako je Trebnje mrtvo in kako se nič ne dogaja. Folk kmečki ali kaj naj rečem.
Saj drugače je tale bazar kar vredu izpadel. Normalen folk, prijetno vzdušje, druženje v parku na sončen sobotni dan.
Še dva dni do izteka tega leta.
sobota, 29. december 2012
nedelja, 23. december 2012
Holidays
Sem Gašper in imam zjeban dnevno-nočni cikel. Še en teden je do konca leta 2012 in ne vem, kje bom preživel silvestrovo. Ta teden bo fajn ker bom končno v enem šusu videl vse tri dele Gospodarja prstanov. Ta teden bom žrl kot prašič (količinsko, ne načinovno). Prazniki, pa te fore. Ta teden bom poskušal tudi čimbolj izkoristiti za preživljanje časa pred knjigami. In ta teden, še zadnjič to leto, grem na Mi2, tokrat v Ljubljano. Sicer nimam družbe, ampak jbg, kaj ti bo torba, če maš kolo. Sem Gašper in preživel sem konec sveta.
nedelja, 9. december 2012
Obujanje spominov
Zakaj se je dobro vračat v Trebnje? Čeprav je shithole, še zmeraj ostaja tisti feeling, da boš, čeprav greš v Evropo, pristal bodisi pri uničevanju koša za smeti bodisi da boš ob šiši in teranu reševal first worlds problem in gledal grozljivke. Ampak še enkrat, jaz sem tako preveč navezan na spomine. Raje se silim da se vračam v preteklost kot pa da bi objel sedanjost.
Pa saj drugače ni tako slabo. Bedno je, ker bom moral čakati do konca meseca na filmski maraton Gospodarja prstanov. Trije film, dodatni prizori, enajst ur in pol. Končni užitek za pravega LOTR g33ka.
Jbg. Važno je da grem v ponedeljek na Motörhead! :D
Pa saj drugače ni tako slabo. Bedno je, ker bom moral čakati do konca meseca na filmski maraton Gospodarja prstanov. Trije film, dodatni prizori, enajst ur in pol. Končni užitek za pravega LOTR g33ka.
Jbg. Važno je da grem v ponedeljek na Motörhead! :D
sobota, 8. december 2012
I hate snow
Ko bom velik bom živel v stanovanju in ne bom imel dvorišča. Zakaj? Ker mi grejo na falus ljudje, ki medtem, ko pada sneg, veselo sedijo pred računalnikom in na facebooku veselo pišejo kako se divijo nad belo nadlogo, ki pada z neba. Ko bi držali lopato in počistili dvorišče, ne verjamem da bi bili tako navdušeni nad snegom.
Ja, tečen sem ker je nebo nasralo dobrih trideset centimetrov snega in sem moral zgodaj vstat, čeprav me kuha vročina in me v ponedeljek čaka koncert Motörhead. Jebiga.
Ja, tečen sem ker je nebo nasralo dobrih trideset centimetrov snega in sem moral zgodaj vstat, čeprav me kuha vročina in me v ponedeljek čaka koncert Motörhead. Jebiga.
četrtek, 29. november 2012
Kurc gleda ALI penis opazuje
"Kurc te gleda" si mrmram pred spanjem, sem dojel. Sem spet poslušal pridigo da se preveč sekiram za določene osebke, pa da se prej niti ne vprašam, če ti osebki hočejo, da se sekiram zaradi njih. Pa sem se res malo vprašal, pa ugotovil, da se res za brezveze. Imeli smo, kar smo imeli, ups and downs, porabil spomine namest wc papirja, šli naprej. Nekateri z željo, da se obdobje ne bi končalo. Nekateri bolj polni sebe in hkrati prazni. Jebeni hipsterji. Tako želijo biti drugačni, da so že mainstream.
Jaz sem pa še zmeraj isti kot sem bil nekoč. Ponosen sem na to. Poln napak, ampak se ne spreminjam na pet minut, da bi zlezel v rit vsakemu, ki pride mimo.
Drugače smo bili danes na placu. Pač, neverjetno je bilo, nek tip se je šel jam session z Majo, in ne samo, da je delal neverjetne stvari na kitari, zraven je metal iz sebe taka besedila, da sem samo sedel in poslušal. Fasciniran.
In ja, verjetno spet preveč jokcam nad tem nepoštenim svetom. Sam jbg, važno da grem v soboto v Cvetličarno in da grem v ponedeljek s Špelo ko si bo dala tatu delat in mogoče še lučke gledat ko jih bodo prižgali. In to je tisto, kar šteje.
Tears for remembrance, and tears for joy,
Tears for somebody not this lonely boy.
Out in the madness, the all seeing eye,
Flickers above us, to light up the sky.
(Iron maiden:Remember tomorrow)
Jaz sem pa še zmeraj isti kot sem bil nekoč. Ponosen sem na to. Poln napak, ampak se ne spreminjam na pet minut, da bi zlezel v rit vsakemu, ki pride mimo.
Drugače smo bili danes na placu. Pač, neverjetno je bilo, nek tip se je šel jam session z Majo, in ne samo, da je delal neverjetne stvari na kitari, zraven je metal iz sebe taka besedila, da sem samo sedel in poslušal. Fasciniran.
In ja, verjetno spet preveč jokcam nad tem nepoštenim svetom. Sam jbg, važno da grem v soboto v Cvetličarno in da grem v ponedeljek s Špelo ko si bo dala tatu delat in mogoče še lučke gledat ko jih bodo prižgali. In to je tisto, kar šteje.
Tears for remembrance, and tears for joy,
Tears for somebody not this lonely boy.
Out in the madness, the all seeing eye,
Flickers above us, to light up the sky.
(Iron maiden:Remember tomorrow)
sobota, 17. november 2012
Sunčan dan
Tako, spet se mi je nabralo dost stvari, o katerih bi lahko pisal, čeprav vem, da jih zaradi moje lenobe pol ne bo omenjenih v tem zapisku.
Pač minil je še en teden v Ljubljani, kot ponavadi. Fakulteta še stoji, vaj že skoraj dva tedna nismo imeli, v domu je fajn. Navdiha za pisanje pesmi še zdaj nisem dobil. Bo že prišel nazaj.
In sem pri stvareh ki me motijo.
-V petek ko sem se vračal iz btcja, sem na troli zasledil čefurski podmladek. In z besedo "čefurski" ne mislim na splošno priseljence iz bivših držav stare Juge, ker zame oznaka čefur pomeni stanje duha. Ker poznam kar nekaj Slovencev, ki se hkrati trudijo biti čefurji. Pač vsakomur svoje. No, ti pamži včeraj na avtobusu niso imeli več kot deset let (ali pa so samo degenerirani :P). Vseeno pa sta dva sŁatka maŁa frajerčka med podajanjem strokovnega mnenja o ritih in joškah svojih sošolk (Hmm, a pri desetih letih puncam sploh že rastejo?) že ponosno razkazovala cigaret v ustih. Instanten dvig pritiska zagotovljen. Dudo naj si vtakne v usta, pogovarja naj se pa o lego kockah pa o tem če si že zna sam vezalke zavezat.
Obenem pa se je treba vprašati, kaj mlade (kako je zabavno pri dvajsetih govoriti o mladih :P) pripravi do takega obnašanja. Ali je res to vpliv medijev, ali pa smo morda mi, prejšnja generacija "mladih" tista, ki s svojim obnašanjem dajemo vzor novim generacijam? O tem bi se lahko razvila debata.
-Druga stvar, ki odnese pokrov so ljudje, ki jim je očitno v življenju zelo dolgčas. Tako zelo dolgčas, da si za kratek čas izmišljujejo razne zgodbice o ljudeh, ki jih ne poznajo. Očitno to počasi postaja nacionalni šport. Pač folk ki to dela, naredite človeštvu uslugo pa si jezik odrežite. Res, nekateri imamo že brez takih izmečkov dovolj problemov. Sam jbg, taki degeneriranci očitno ne uvidijo tega. Poden družbe ali nekaj takega.
-Ljudje, ki mislijo da imajo oni zmeraj prav in posplošujejo stvari samo da bi zmagali v argumentu.
In to je to. Danes je sobota, zunaj sonce nabija, treba je kaj naredit po in okoli hiše.
Pač minil je še en teden v Ljubljani, kot ponavadi. Fakulteta še stoji, vaj že skoraj dva tedna nismo imeli, v domu je fajn. Navdiha za pisanje pesmi še zdaj nisem dobil. Bo že prišel nazaj.
In sem pri stvareh ki me motijo.
-V petek ko sem se vračal iz btcja, sem na troli zasledil čefurski podmladek. In z besedo "čefurski" ne mislim na splošno priseljence iz bivših držav stare Juge, ker zame oznaka čefur pomeni stanje duha. Ker poznam kar nekaj Slovencev, ki se hkrati trudijo biti čefurji. Pač vsakomur svoje. No, ti pamži včeraj na avtobusu niso imeli več kot deset let (ali pa so samo degenerirani :P). Vseeno pa sta dva sŁatka maŁa frajerčka med podajanjem strokovnega mnenja o ritih in joškah svojih sošolk (Hmm, a pri desetih letih puncam sploh že rastejo?) že ponosno razkazovala cigaret v ustih. Instanten dvig pritiska zagotovljen. Dudo naj si vtakne v usta, pogovarja naj se pa o lego kockah pa o tem če si že zna sam vezalke zavezat.
Obenem pa se je treba vprašati, kaj mlade (kako je zabavno pri dvajsetih govoriti o mladih :P) pripravi do takega obnašanja. Ali je res to vpliv medijev, ali pa smo morda mi, prejšnja generacija "mladih" tista, ki s svojim obnašanjem dajemo vzor novim generacijam? O tem bi se lahko razvila debata.
-Druga stvar, ki odnese pokrov so ljudje, ki jim je očitno v življenju zelo dolgčas. Tako zelo dolgčas, da si za kratek čas izmišljujejo razne zgodbice o ljudeh, ki jih ne poznajo. Očitno to počasi postaja nacionalni šport. Pač folk ki to dela, naredite človeštvu uslugo pa si jezik odrežite. Res, nekateri imamo že brez takih izmečkov dovolj problemov. Sam jbg, taki degeneriranci očitno ne uvidijo tega. Poden družbe ali nekaj takega.
-Ljudje, ki mislijo da imajo oni zmeraj prav in posplošujejo stvari samo da bi zmagali v argumentu.
In to je to. Danes je sobota, zunaj sonce nabija, treba je kaj naredit po in okoli hiše.
sreda, 14. november 2012
Izguba
Zdi se mi, da sem nekje izgubil svoj navdih. Se mi zdi da bi se to lahko zgodilo nekje med nekim zaspanim jutrom in sedenjem v parku. V vsakem primeru pa mi ne uspe spravit skupaj niti dveh smiselno povezanih vrstic. Saj ne, da sem bil prej kakšen naslednik Prešerna, samo vseeno me malo skrbi, kaj se je zgodilo.
Naročite se na:
Objave (Atom)