Endless river

Letošnjega novembra so na svoj račun prišli vsi ljubitelji Pink Floyd, saj so ti izdali prvi album po dvajsetih letih. Endless river vsebuje osemnajst skladb, ki so vse, razden zadnje Louder than words, izključno inštrumentalne. Pink Floyd so album res izdali letos, toda glasba je bila posneta že med ustvarjanjem albuma Division bell, ki je izšel leta 1994.

Endless river je bil ustvarjen kot spomenik klaviaturistu Floydov Ricku Wrightu, ki je umrl leta 2008. Wright je tako posthumno prisoten tudi na tem albumu. Skozi cel album spremljamo njegovo virtuoznost na klaviaturah, saj je skupina pri izbiranju skladb iz več kot 20 ur posnetega materiala izbrala dele, kjer je Wright najbolj izstopal.

Čeprav je na albumu osemnajst skladb, manjka takih ki bi bile lahko nalezljive. Vseeno pa album ponudi kvaliteten 53-minutni trip v klasičnem Pink Floyd stilu. Dave Gilmour s psihadeličnimi zvoki kitare leti skozi  valove Wrightowih klaviatur, podprtimi z ritmi izpod bobnov Nicka Masona. Bas v albumu ne igra pomembne vloge, kar je za vse opomnik, da Roger Waters ni imel nič s tem albumom. Je pa zato svoj pečat na albumu pustila tudi Polly Samson, žena Davida Gilmoura, ki je napisala besedilo za skladbo Louder than words.

Album torej ni nov material. Dober primer je skladba Autumn ‘68, ki že z imenom nakazuje, da je nadaljevanje pesmi Summer ‘68 z albuma Atom heart mother z leta 1970. Endless river hkrati s skladbami, kot so “Louder than words”, “Things left unsaid” in “The lost art of conversation” nadaljuje tematiko pomanjkanja komunikacije, ki jo je začel že Division bell. Album se kot pogled nazaj v zgodovino skupine pokloni tako Barretu, Wrightu kot tudi Watersu (“We bitch and we fight”).

Pink Floyd so ves čas razvijali svoj zvok. Tako je bil vsak album nadgradnja prejšnjega, kar pa ne velja za Endless river. Album se kot nekakšen labodji spev zdi korak nazaj. Kot da ni nič več za reči, nobene meje za preseči. To je na nek način logično, saj je to zadnji Floydov album in Gilmour in Mason s pogledom nazaj zaključujeta potovanje, ki je trajalo pol stoletja in ki je močno zaznamovalo glasbeni svet.


Pink Floyd:Louder than words