Točno dve leti nazaj sem za zelo posebno osebo napisal tele vrstice.
PRIJATELJSTVO (27.oktober 2010)
Tako. Še en siv, mrzel in vlažen ponedeljek. Dnevi so čedalje bolj podobni drug drugemu, tako da se človeku zdi, kot da čas stoji na mestu. Ali nekaj takega. Preveč megle izgleda da človeku škodi.
Škif. Ta beseda, ki označuje policiste, mi je zelo všeč. No, včeraj so me prvič ustavili škifi. In čeprav sem imel seveda 0,0 (pameten voznik pa te fore) je veeeno zelo neprijeten občutek, ko ti nekdo pomoli frulico pred usta. Upam, da se ta izkušnja ne bo kmalu ponovila. Pač ne maram škifov, sue me.
Včasih se sprašujem, kaj je razlog da mi folk ne odpisuje na smse. Ali so ljudje preveč leni, ali jim tako najedam da me preprosto ignorirajo ali pa je Tušmobil tako beden ponudnik telekomunikacijskih storitev, da sporočila sploh ne pridejo do cilja. Kdo bi vedel.
Tako, nov teden, nova dogajanja, novi ljudje, nova razmišljanja.
P.S. Zelo čuden občutek je, ko greš sam na predavanja, ker sosed iz študentskega doma pač ne gre na faks.
Se moram pohvalit da sem odkril blogger za telefon. To pomeni, da se bo kvaliteta mojih objav bistveno izboljšala, ker lahko zdaj pišem tudi med sedenjem na wc školjki in splošno znano je, da se ljudem tam utrnejo najboljše ideje.