ponedeljek, 12. november 2012
Nimam pojma, kako naj dam naslov tej objavi. Res ne. Prazna glava. Tabula rasa.
V petek je imela Maja v Novi gorici koncert, in ja,, kot da ne bi imel nič za deati za faks sem se seveda odzval vabilu. Večer je bil super, od glasbe, do družbe. Pač, užitek od začetka do konca, s kančkom izpovedovanja, do igranja kaledonta s pisanjem na list papirja.
Pol je bila pa seveda v soboto cela štala ker se je moj želodec odločil imet zabavo v stilu Project X. Hvalabogu sem vse zadržal v sebi, samo vseeno se je situacija umirila šele v nedeljo zjutraj.
V nedeljo pa standard, spati do kosila, zabiti par ur pred računalnikom, oditi v Ljubljano, druženje s cimri. Vrhunec večera je bil pa absolutno, ko so punce iz slavnega tretjega nadstropja ob pol enih ponoči kuhale večerjo za nas, uboge shirance.
"Obrnil" sem Diablo 3. In iskreno rečeno, me je špil razočaral. Pač, ne vem ali je bila dvojka res tako brutalna, ali pa so trojko naredili prilagojeno za ljudi s posebnimi potrebami. Ker da med samim špilom umrem zgolj trikrat (od tega je bila ena smrt izključno krivda laga, o čemer sem se že razpisal), in da zadnjega šefa pokončam v dobrih treh minutah, je to zame znak zelo olajšanega špila.
Toliko o vikendu. Za nedeljo pride ponedeljek, in današnji se je že začel z dežjem, kar ne obeta nič dobrega, sploh če so naši vrli vremenarji dejansko zadeli pravilno napoved in bo padalo še cel dan. Samo dež ali ne, danes je ponedeljek in ponedeljek je dan za vaje! Komaj že čakam večer, da se zapremo v naš plac in igramo celo noč. Sploh danes, ko naj bi zaigrali fuc*ing Refuse resist od Sepulture! :D
Tako, toliko o vikendu.
P.S. Prilezel sem do pete faze, s tem da včasih pred spanjem zlezem nazaj do četrte oziroma včasih celo na tretjo. Jebiga.
Dopolnila:
-nedeljsko popoldne je vsebovalo tudi notranje čiščenje (upam, da učinkovito) očetovega in maminega avta.
-nedeljsko večerno druženje je potekalo povsem brez alkohola
-"Celo noč" dejansko ne pomeni, da igramo od sedmih zvečer do šestih zjutraj, ampak prej od sedmih zvečer do enajstih zvečer.
-ta objava je originalno nastala na Filozofski fakulteti, medtem ko sem čakal na začetek predavanj
-če si en petek zamislim da nimam nič delati za faks, še ne pomeni da imam to v glavi ves čas
.-žalostno je, zaradi katerih ljudi čedalje večkrat razmišljam, da bi nehal pisat tale blog, samo zato ker vse vzamejo dobesedno, to potem še izkrivijo da potrdijo svoja neupravičena sumničenja in me potem napadajo. Noben nobenega ne sili, da bere moje objave, resno.
petek, 2. november 2012
Drug theories: Detox
(again, all this drug talk is just a metaphore)
Black sabbath: Paranoid
sobota, 27. oktober 2012
Sobota pač.
Točno dve leti nazaj sem za zelo posebno osebo napisal tele vrstice.
PRIJATELJSTVO (27.oktober 2010)
torek, 23. oktober 2012
Popoldne v parku.
Včeraj sem se zbudil bolj srečen.
Danes pa hodim okoli, si vrtim stare pesmi, se spominjam poletja, ki ga ni več. Ostal je le glavobol, napol pokajen zvitek in odpadlo listje v parku.
In dnevi so vse krajši.
Zgodba se je končala. Jaz pa še kar ostajam na zadnji strani in jo prebiram, znova in znova.
Tu v parku je že tako hladno, da se mi roke tresejo med pisanjem. Ali pa je krivo kaj drugega.
Nekoč si mi dala navdih za to pesem. Zdaj pa navdiha ni več, odšel je s tabo. Vse je odšlo. Tuesday is gone with the wind.
PLESALKA
ponedeljek, 22. oktober 2012
O ljubezni in partnerstvu
Tako je narava narejena in prav je tako. Ni bilo mišljeno, da dva partnerja ostaneta skupaj vse življenje. Geni se morajo mešati, nivo variacij se ne sme zmanjšati. Moški smo programirani, da moramo v svojem življenju oploditi čimveč samic, ženske pa, da si izberejo najboljšega samca. Obojni iz istega razloga. Zagotavljanje čimvečih možnosti za (čimboljše) nasledstvo. Problem je nastal zadnjih 200.000 nekaj let, ko se je začel razvijati razum in je vse postavil na glavo oz. zadeve zakompliciral. V živalskem svetu je bilo vse tako lepo. Tako preprosto."
Matic Bigec
sobota, 20. oktober 2012
Nočno razmišljanje.
ponedeljek, 15. oktober 2012
Nov teden, nova razmišljanja
Tako. Še en siv, mrzel in vlažen ponedeljek. Dnevi so čedalje bolj podobni drug drugemu, tako da se človeku zdi, kot da čas stoji na mestu. Ali nekaj takega. Preveč megle izgleda da človeku škodi.
Škif. Ta beseda, ki označuje policiste, mi je zelo všeč. No, včeraj so me prvič ustavili škifi. In čeprav sem imel seveda 0,0 (pameten voznik pa te fore) je veeeno zelo neprijeten občutek, ko ti nekdo pomoli frulico pred usta. Upam, da se ta izkušnja ne bo kmalu ponovila. Pač ne maram škifov, sue me.
Včasih se sprašujem, kaj je razlog da mi folk ne odpisuje na smse. Ali so ljudje preveč leni, ali jim tako najedam da me preprosto ignorirajo ali pa je Tušmobil tako beden ponudnik telekomunikacijskih storitev, da sporočila sploh ne pridejo do cilja. Kdo bi vedel.
Tako, nov teden, nova dogajanja, novi ljudje, nova razmišljanja.
P.S. Zelo čuden občutek je, ko greš sam na predavanja, ker sosed iz študentskega doma pač ne gre na faks.