ponedeljek, 12. november 2012

Nimam pojma, kako naj dam naslov tej objavi. Res ne. Prazna glava. Tabula rasa.

Minil je še en vikend, ki se je začel super, končal pa malo bolj klavrno.
V petek je imela Maja v Novi gorici koncert, in ja,, kot da ne bi imel nič za deati za faks sem se seveda odzval vabilu. Večer je bil super, od glasbe, do družbe. Pač, užitek od začetka do konca, s kančkom izpovedovanja, do igranja kaledonta s pisanjem na list papirja.
Pol je bila pa seveda v soboto cela štala ker se je moj želodec odločil imet zabavo v stilu Project X. Hvalabogu sem vse zadržal v sebi, samo vseeno se je situacija umirila šele v nedeljo zjutraj.
V nedeljo pa standard, spati do kosila, zabiti par ur pred računalnikom, oditi v Ljubljano, druženje s cimri. Vrhunec večera je bil pa absolutno, ko so punce iz slavnega tretjega nadstropja ob pol enih ponoči kuhale večerjo za nas, uboge shirance.
"Obrnil" sem Diablo 3. In iskreno rečeno, me je špil razočaral. Pač, ne vem ali je bila dvojka res tako brutalna, ali pa so trojko naredili prilagojeno za ljudi s posebnimi potrebami. Ker da med samim špilom umrem zgolj trikrat (od tega je bila ena smrt izključno krivda laga, o čemer sem se že razpisal), in da zadnjega šefa pokončam v dobrih treh minutah, je to zame znak zelo olajšanega špila.
Toliko o vikendu. Za nedeljo pride ponedeljek, in današnji se je že začel z dežjem, kar ne obeta nič dobrega, sploh če so naši vrli vremenarji dejansko zadeli pravilno napoved in bo padalo še cel dan. Samo dež ali ne, danes je ponedeljek in ponedeljek je dan za vaje! Komaj že čakam večer, da se zapremo v naš plac in igramo celo noč. Sploh danes, ko naj bi zaigrali fuc*ing Refuse resist od Sepulture! :D

Tako, toliko o vikendu.

P.S. Prilezel sem do pete faze, s tem da včasih pred spanjem zlezem nazaj do četrte oziroma včasih celo na tretjo. Jebiga.

Dopolnila:
-nedeljsko popoldne je vsebovalo tudi notranje čiščenje (upam, da učinkovito) očetovega in maminega avta.
-nedeljsko večerno druženje je potekalo povsem brez alkohola
-"Celo noč" dejansko ne pomeni, da igramo od sedmih zvečer do šestih zjutraj, ampak prej od sedmih zvečer do enajstih zvečer.
-ta objava je originalno nastala na Filozofski fakulteti, medtem ko sem čakal na začetek predavanj
-če si en petek zamislim da nimam nič delati za faks, še ne pomeni da imam to v glavi ves čas
.-žalostno je, zaradi katerih ljudi čedalje večkrat razmišljam, da bi nehal pisat tale blog, samo zato ker vse vzamejo dobesedno, to potem še izkrivijo da potrdijo svoja neupravičena sumničenja in me potem napadajo. Noben nobenega ne sili, da bere moje objave, resno.

petek, 2. november 2012

Drug theories: Detox

The worst part at being on drugs is, when you are already addicted, and they send you to rehab. They tie you on the bed, you cannot move, and the lack of drug in your body is painful as hell. You cannot breath, your chest hurts, your heart is racing like a horse, you become paranoid...

(again, all this drug talk is just a metaphore)

Black sabbath: Paranoid

sobota, 27. oktober 2012

Sobota pač.

Ko imam preveč časa in premalo idej, kaj naj delam, se spravim brat svoje stare miselne umotvore.

Točno dve leti nazaj sem za zelo posebno osebo napisal tele vrstice.

PRIJATELJSTVO (27.oktober 2010)


Počasi pojdi skoz' življenje
da če slučajno spotakneš se,
jaz bom tam, da ujamem te.

Do takrat bom taval okoli,
a le če ti boš tavala z mano.
tako bova, prijateljica moja,
lahko ujela drug drugega.




*ker to je PRAVO prijateljstvo*



Sam dve leti nazaj je bilo vse enostavno.


VSTANI

To so samo tvoje oči,
samo ti gledaš z njimi.
To je le tvoje srce,
ki le zate bije.

Živel si, še preden je
v življenje prišla ti Ona.
Življenje teklo bo dalje,
čeprav Ona je izginila.

Če kdo te zapusti,
verjemi, ti na boljšem si.

Imel ne boš nikoli,
kar ne pripada tebi.
In tisto, kar ti pripada,
vedno znova se k tebi vrača.

Ne žaluj za osebo,
ki ji zate mar ni bilo.
Poberi se, vzemi vse,
kot da šlo je za slabe sanje.

Čas le enkrat se odvrti,
nikoli več nazaj ga ni.

Bilo je včeraj, je danes, jutri bo.
Ne obžaluj trenutkov, vsi štejejo.
Poberi se iz prahu, nasmehni se,
sreča sledila ti bo sama od sebe.


TOTAL CHECK

Pozabljene sanje, zbledeli spomini.
Stvari v prahu pozabljene.
Vsi ugovori so utišani.
Misli ne sledijo, kot bi morale.

Ponižuješ vse brez pomisleka.
Zdaj le to me zanima,
od kje ti pravica, da igraš se Boga?

STRAH

Kot lutka obnašaš se,
kot prazna lupina gledaš me.
Delaš vse stvari le še iz navade,
nobena nova stvar te ne popade.

Besede brez čustev, dejanja brez strasti.
Hladna hodiš ob meni, daješ mi misliti.
Počasi, potiho odnaša te proč,
dneve sreče prekrila je noč.

VINO

Pridruži se mi, tvoj obraz je nasmejan.
Partner v zločinu, okus mi je poznan.
Vzameš me zase, jaz tebe si lastim,
zjutraj pa z neznanko se zbudim.



torek, 23. oktober 2012

Popoldne v parku.

Občutek osamljenosti, ko se zbudim. Trenutek kasneje mi v glavo udarijo vse napake včerajšnjega dne.
Včeraj sem se zbudil bolj srečen.
Danes pa hodim okoli, si vrtim stare pesmi, se spominjam poletja, ki ga ni več. Ostal je le glavobol, napol pokajen zvitek in odpadlo listje v parku.
In dnevi so vse krajši.
Zgodba se je končala. Jaz pa še kar ostajam na zadnji strani in jo prebiram, znova in znova.
Tu v parku je že tako hladno, da se mi roke tresejo med pisanjem. Ali pa je krivo kaj drugega.
Nekoč si mi dala navdih za to pesem. Zdaj pa navdiha ni več, odšel je s tabo. Vse je odšlo. Tuesday is gone with the wind.

PLESALKA


Sedi pri oknu in čaka,
Čaka, da jo spet zagleda.
Da pride spet, da pleše
In poje, njemu v veselje.

V ušesih odmeva zvok,
Pred očmi spomini slik.
Nič več ne uživa v lepoti,
Zdaj le čaka v samoti.

Plesala je le njemu v veselje,
Ko v njej je raslo hrepenenje
Po tujih mestih, drugih ljudeh,
In v njej počasi zamiral je smeh.

Brez slovesa je odšla,
Zlomljenega je pustila.
Da drugim plesala bi in pela,
Saj le tako je lahko zares živela.

On pa sedi pri oknu in čaka,
Čaka, da jo spet zagleda.
Da pride spet, da pleše
In poje, njemu v veselje.




ponedeljek, 22. oktober 2012

O ljubezni in partnerstvu

"Nič ni večno. Narava je tako narejena. Enako je tudi v odnosih. Entropija je prisotna povsod z razlogom. Znanstveno je dokazano, da zaljubljenost mine v vseh odnosih najkasneje v 18 mesecih. Ko se partnerji zares spoznajo, torej kaj stoji odzadaj za make up-om na ženski in za lažno službo in napihnjenimi mišicami in avtom na lizing, se prične razočaranost. Razočaranost je premo sorazmerna s spoštovanjem. Ko pa začne padati spoštovanje, začne padati "ljubezen" oz. interes ter motivacija za nadaljnji odnos s to osebo.

Tako je narava narejena in prav je tako. Ni bilo mišljeno, da dva partnerja ostaneta skupaj vse življenje. Geni se morajo mešati, nivo variacij se ne sme zmanjšati. Moški smo programirani, da moramo v svojem življenju oploditi čimveč samic, ženske pa, da si izberejo najboljšega samca. Obojni iz istega razloga. Zagotavljanje čimvečih možnosti za (čimboljše) nasledstvo. Problem je nastal zadnjih 200.000 nekaj let, ko se je začel razvijati razum in je vse postavil na glavo oz. zadeve zakompliciral. V živalskem svetu je bilo vse tako lepo. Tako preprosto."

Matic Bigec

sobota, 20. oktober 2012

Nočno razmišljanje.

Ko se sredi noči zazreš v zvezde in ugotoviš, kako majhen si in kako nepomembno je, kakšne barve bodo nogavice, ki si jih boš zjutraj navlekel vase.

ponedeljek, 15. oktober 2012

Nov teden, nova razmišljanja

Tako. Še en siv, mrzel in vlažen ponedeljek. Dnevi so čedalje bolj podobni drug drugemu, tako da se človeku zdi, kot da čas stoji na mestu. Ali nekaj takega. Preveč megle izgleda da človeku škodi.
Škif. Ta beseda, ki označuje policiste, mi je zelo všeč. No, včeraj so me prvič ustavili škifi. In čeprav sem imel seveda 0,0 (pameten voznik pa te fore) je veeeno zelo neprijeten občutek, ko ti nekdo pomoli frulico pred usta.  Upam, da se ta izkušnja ne bo kmalu ponovila. Pač ne maram škifov, sue me.
Včasih se sprašujem, kaj je razlog da mi folk ne odpisuje na smse. Ali so ljudje preveč leni, ali jim tako najedam da me preprosto ignorirajo ali pa je Tušmobil tako beden ponudnik telekomunikacijskih storitev, da sporočila sploh ne pridejo do cilja. Kdo bi vedel.
Tako, nov teden, nova dogajanja, novi ljudje, nova razmišljanja.

P.S. Zelo čuden občutek je, ko greš sam na predavanja, ker sosed iz študentskega doma pač ne gre na faks.