"Kurc te gleda" si mrmram pred spanjem, sem dojel. Sem spet poslušal pridigo da se preveč sekiram za določene osebke, pa da se prej niti ne vprašam, če ti osebki hočejo, da se sekiram zaradi njih. Pa sem se res malo vprašal, pa ugotovil, da se res za brezveze. Imeli smo, kar smo imeli, ups and downs, porabil spomine namest wc papirja, šli naprej. Nekateri z željo, da se obdobje ne bi končalo. Nekateri bolj polni sebe in hkrati prazni. Jebeni hipsterji. Tako želijo biti drugačni, da so že mainstream.
Jaz sem pa še zmeraj isti kot sem bil nekoč. Ponosen sem na to. Poln napak, ampak se ne spreminjam na pet minut, da bi zlezel v rit vsakemu, ki pride mimo.
Drugače smo bili danes na placu. Pač, neverjetno je bilo, nek tip se je šel jam session z Majo, in ne samo, da je delal neverjetne stvari na kitari, zraven je metal iz sebe taka besedila, da sem samo sedel in poslušal. Fasciniran.
In ja, verjetno spet preveč jokcam nad tem nepoštenim svetom. Sam jbg, važno da grem v soboto v Cvetličarno in da grem v ponedeljek s Špelo ko si bo dala tatu delat in mogoče še lučke gledat ko jih bodo prižgali. In to je tisto, kar šteje.
Tears for remembrance, and tears for joy,
Tears for somebody not this lonely boy.
Out in the madness, the all seeing eye,
Flickers above us, to light up the sky.
(Iron maiden:Remember tomorrow)
četrtek, 29. november 2012
sobota, 17. november 2012
Sunčan dan
Tako, spet se mi je nabralo dost stvari, o katerih bi lahko pisal, čeprav vem, da jih zaradi moje lenobe pol ne bo omenjenih v tem zapisku.
Pač minil je še en teden v Ljubljani, kot ponavadi. Fakulteta še stoji, vaj že skoraj dva tedna nismo imeli, v domu je fajn. Navdiha za pisanje pesmi še zdaj nisem dobil. Bo že prišel nazaj.
In sem pri stvareh ki me motijo.
-V petek ko sem se vračal iz btcja, sem na troli zasledil čefurski podmladek. In z besedo "čefurski" ne mislim na splošno priseljence iz bivših držav stare Juge, ker zame oznaka čefur pomeni stanje duha. Ker poznam kar nekaj Slovencev, ki se hkrati trudijo biti čefurji. Pač vsakomur svoje. No, ti pamži včeraj na avtobusu niso imeli več kot deset let (ali pa so samo degenerirani :P). Vseeno pa sta dva sŁatka maŁa frajerčka med podajanjem strokovnega mnenja o ritih in joškah svojih sošolk (Hmm, a pri desetih letih puncam sploh že rastejo?) že ponosno razkazovala cigaret v ustih. Instanten dvig pritiska zagotovljen. Dudo naj si vtakne v usta, pogovarja naj se pa o lego kockah pa o tem če si že zna sam vezalke zavezat.
Obenem pa se je treba vprašati, kaj mlade (kako je zabavno pri dvajsetih govoriti o mladih :P) pripravi do takega obnašanja. Ali je res to vpliv medijev, ali pa smo morda mi, prejšnja generacija "mladih" tista, ki s svojim obnašanjem dajemo vzor novim generacijam? O tem bi se lahko razvila debata.
-Druga stvar, ki odnese pokrov so ljudje, ki jim je očitno v življenju zelo dolgčas. Tako zelo dolgčas, da si za kratek čas izmišljujejo razne zgodbice o ljudeh, ki jih ne poznajo. Očitno to počasi postaja nacionalni šport. Pač folk ki to dela, naredite človeštvu uslugo pa si jezik odrežite. Res, nekateri imamo že brez takih izmečkov dovolj problemov. Sam jbg, taki degeneriranci očitno ne uvidijo tega. Poden družbe ali nekaj takega.
-Ljudje, ki mislijo da imajo oni zmeraj prav in posplošujejo stvari samo da bi zmagali v argumentu.
In to je to. Danes je sobota, zunaj sonce nabija, treba je kaj naredit po in okoli hiše.
Pač minil je še en teden v Ljubljani, kot ponavadi. Fakulteta še stoji, vaj že skoraj dva tedna nismo imeli, v domu je fajn. Navdiha za pisanje pesmi še zdaj nisem dobil. Bo že prišel nazaj.
In sem pri stvareh ki me motijo.
-V petek ko sem se vračal iz btcja, sem na troli zasledil čefurski podmladek. In z besedo "čefurski" ne mislim na splošno priseljence iz bivših držav stare Juge, ker zame oznaka čefur pomeni stanje duha. Ker poznam kar nekaj Slovencev, ki se hkrati trudijo biti čefurji. Pač vsakomur svoje. No, ti pamži včeraj na avtobusu niso imeli več kot deset let (ali pa so samo degenerirani :P). Vseeno pa sta dva sŁatka maŁa frajerčka med podajanjem strokovnega mnenja o ritih in joškah svojih sošolk (Hmm, a pri desetih letih puncam sploh že rastejo?) že ponosno razkazovala cigaret v ustih. Instanten dvig pritiska zagotovljen. Dudo naj si vtakne v usta, pogovarja naj se pa o lego kockah pa o tem če si že zna sam vezalke zavezat.
Obenem pa se je treba vprašati, kaj mlade (kako je zabavno pri dvajsetih govoriti o mladih :P) pripravi do takega obnašanja. Ali je res to vpliv medijev, ali pa smo morda mi, prejšnja generacija "mladih" tista, ki s svojim obnašanjem dajemo vzor novim generacijam? O tem bi se lahko razvila debata.
-Druga stvar, ki odnese pokrov so ljudje, ki jim je očitno v življenju zelo dolgčas. Tako zelo dolgčas, da si za kratek čas izmišljujejo razne zgodbice o ljudeh, ki jih ne poznajo. Očitno to počasi postaja nacionalni šport. Pač folk ki to dela, naredite človeštvu uslugo pa si jezik odrežite. Res, nekateri imamo že brez takih izmečkov dovolj problemov. Sam jbg, taki degeneriranci očitno ne uvidijo tega. Poden družbe ali nekaj takega.
-Ljudje, ki mislijo da imajo oni zmeraj prav in posplošujejo stvari samo da bi zmagali v argumentu.
In to je to. Danes je sobota, zunaj sonce nabija, treba je kaj naredit po in okoli hiše.
sreda, 14. november 2012
Izguba
Zdi se mi, da sem nekje izgubil svoj navdih. Se mi zdi da bi se to lahko zgodilo nekje med nekim zaspanim jutrom in sedenjem v parku. V vsakem primeru pa mi ne uspe spravit skupaj niti dveh smiselno povezanih vrstic. Saj ne, da sem bil prej kakšen naslednik Prešerna, samo vseeno me malo skrbi, kaj se je zgodilo.
ponedeljek, 12. november 2012
Nimam pojma, kako naj dam naslov tej objavi. Res ne. Prazna glava. Tabula rasa.
Minil je še en vikend, ki se je začel super, končal pa malo bolj klavrno.
V petek je imela Maja v Novi gorici koncert, in ja,, kot da ne bi imel nič za deati za faks sem se seveda odzval vabilu. Večer je bil super, od glasbe, do družbe. Pač, užitek od začetka do konca, s kančkom izpovedovanja, do igranja kaledonta s pisanjem na list papirja.
Pol je bila pa seveda v soboto cela štala ker se je moj želodec odločil imet zabavo v stilu Project X. Hvalabogu sem vse zadržal v sebi, samo vseeno se je situacija umirila šele v nedeljo zjutraj.
V nedeljo pa standard, spati do kosila, zabiti par ur pred računalnikom, oditi v Ljubljano, druženje s cimri. Vrhunec večera je bil pa absolutno, ko so punce iz slavnega tretjega nadstropja ob pol enih ponoči kuhale večerjo za nas, uboge shirance.
"Obrnil" sem Diablo 3. In iskreno rečeno, me je špil razočaral. Pač, ne vem ali je bila dvojka res tako brutalna, ali pa so trojko naredili prilagojeno za ljudi s posebnimi potrebami. Ker da med samim špilom umrem zgolj trikrat (od tega je bila ena smrt izključno krivda laga, o čemer sem se že razpisal), in da zadnjega šefa pokončam v dobrih treh minutah, je to zame znak zelo olajšanega špila.
Toliko o vikendu. Za nedeljo pride ponedeljek, in današnji se je že začel z dežjem, kar ne obeta nič dobrega, sploh če so naši vrli vremenarji dejansko zadeli pravilno napoved in bo padalo še cel dan. Samo dež ali ne, danes je ponedeljek in ponedeljek je dan za vaje! Komaj že čakam večer, da se zapremo v naš plac in igramo celo noč. Sploh danes, ko naj bi zaigrali fuc*ing Refuse resist od Sepulture! :D
Tako, toliko o vikendu.
P.S. Prilezel sem do pete faze, s tem da včasih pred spanjem zlezem nazaj do četrte oziroma včasih celo na tretjo. Jebiga.
Dopolnila:
-nedeljsko popoldne je vsebovalo tudi notranje čiščenje (upam, da učinkovito) očetovega in maminega avta.
-nedeljsko večerno druženje je potekalo povsem brez alkohola
-"Celo noč" dejansko ne pomeni, da igramo od sedmih zvečer do šestih zjutraj, ampak prej od sedmih zvečer do enajstih zvečer.
-ta objava je originalno nastala na Filozofski fakulteti, medtem ko sem čakal na začetek predavanj
-če si en petek zamislim da nimam nič delati za faks, še ne pomeni da imam to v glavi ves čas
.-žalostno je, zaradi katerih ljudi čedalje večkrat razmišljam, da bi nehal pisat tale blog, samo zato ker vse vzamejo dobesedno, to potem še izkrivijo da potrdijo svoja neupravičena sumničenja in me potem napadajo. Noben nobenega ne sili, da bere moje objave, resno.
V petek je imela Maja v Novi gorici koncert, in ja,, kot da ne bi imel nič za deati za faks sem se seveda odzval vabilu. Večer je bil super, od glasbe, do družbe. Pač, užitek od začetka do konca, s kančkom izpovedovanja, do igranja kaledonta s pisanjem na list papirja.
Pol je bila pa seveda v soboto cela štala ker se je moj želodec odločil imet zabavo v stilu Project X. Hvalabogu sem vse zadržal v sebi, samo vseeno se je situacija umirila šele v nedeljo zjutraj.
V nedeljo pa standard, spati do kosila, zabiti par ur pred računalnikom, oditi v Ljubljano, druženje s cimri. Vrhunec večera je bil pa absolutno, ko so punce iz slavnega tretjega nadstropja ob pol enih ponoči kuhale večerjo za nas, uboge shirance.
"Obrnil" sem Diablo 3. In iskreno rečeno, me je špil razočaral. Pač, ne vem ali je bila dvojka res tako brutalna, ali pa so trojko naredili prilagojeno za ljudi s posebnimi potrebami. Ker da med samim špilom umrem zgolj trikrat (od tega je bila ena smrt izključno krivda laga, o čemer sem se že razpisal), in da zadnjega šefa pokončam v dobrih treh minutah, je to zame znak zelo olajšanega špila.
Toliko o vikendu. Za nedeljo pride ponedeljek, in današnji se je že začel z dežjem, kar ne obeta nič dobrega, sploh če so naši vrli vremenarji dejansko zadeli pravilno napoved in bo padalo še cel dan. Samo dež ali ne, danes je ponedeljek in ponedeljek je dan za vaje! Komaj že čakam večer, da se zapremo v naš plac in igramo celo noč. Sploh danes, ko naj bi zaigrali fuc*ing Refuse resist od Sepulture! :D
Tako, toliko o vikendu.
P.S. Prilezel sem do pete faze, s tem da včasih pred spanjem zlezem nazaj do četrte oziroma včasih celo na tretjo. Jebiga.
Dopolnila:
-nedeljsko popoldne je vsebovalo tudi notranje čiščenje (upam, da učinkovito) očetovega in maminega avta.
-nedeljsko večerno druženje je potekalo povsem brez alkohola
-"Celo noč" dejansko ne pomeni, da igramo od sedmih zvečer do šestih zjutraj, ampak prej od sedmih zvečer do enajstih zvečer.
-ta objava je originalno nastala na Filozofski fakulteti, medtem ko sem čakal na začetek predavanj
-če si en petek zamislim da nimam nič delati za faks, še ne pomeni da imam to v glavi ves čas
.-žalostno je, zaradi katerih ljudi čedalje večkrat razmišljam, da bi nehal pisat tale blog, samo zato ker vse vzamejo dobesedno, to potem še izkrivijo da potrdijo svoja neupravičena sumničenja in me potem napadajo. Noben nobenega ne sili, da bere moje objave, resno.
petek, 2. november 2012
Drug theories: Detox
The worst part at being on drugs is, when you are already addicted, and they send you to rehab. They tie you on the bed, you cannot move, and the lack of drug in your body is painful as hell. You cannot breath, your chest hurts, your heart is racing like a horse, you become paranoid...
(again, all this drug talk is just a metaphore)
Black sabbath: Paranoid
(again, all this drug talk is just a metaphore)
Black sabbath: Paranoid
Naročite se na:
Objave (Atom)