Lepo sedim pred računalnikom, na facebooku gledam slike, ki bi skoraj lahko bile random. Kar naenkrat spet tisti občutek, na katerega sem že pozabil. Občutek, da lebdim nekaj centimetrov nad stolom, medtem ko je glava čisto nekje drugje. Fakof, ta filing ni nikoli znak česa dobrega, prej neumnega.
Drugače pa ja, po skoraj enem mesecu je pred mano samo še nekaj dni v Trimu. Potem pa spet Ljubljana. Saj Trebnje, ni tako slabo, samo vseeno, mestno okolje s kmečko logiko mi ne odgovarja. Še okus jutranje kave in cigareta je tukaj nekako drugačen, prazen.
